Pomanjkanje delavcev ogroža italijanski turizem
V Italiji se omejitveni ukrepi počasi sproščajo in turisti se ponovno vračajo. A italijanske restavracije in hoteli se soočajo z nepričakovano težavo, ne najdejo namreč delavcev.
Vlada premierja Maria Draghija računa na močno rast gospodarstva po lanski recesiji, ki je bila največja po drugi svetovni vojni. Prizadeva si, da bi bil to sezono turizem gonilna sila rasti.
Toda težave z zaposlovanjem, ki so posledica kroničnega pomanjkanja delovne sile v gostinstvu in turizmu, bi lahko ovirale možnosti za okrevanje turizma v Italiji in v širšem območju EU.
Hoteli in restavracije so se znašli v težavah, saj pričakujejo veliko turistov in nujno potrebujejo osebje, ki ga je izredno težko najti.
Alessandro Massimo Nucara, generalni direktor italijanske turistične organizacije Federalberghi, ocenjuje, da v tem sektorju primanjkuje 10 % delovne sile, kar predstavlja približno 50.000 delavcev.
Glede na visoko brezposelnost v Italiji bi lahko pričakovali, da z zaposlovanjem v turizmu ne bo težav, saj je brezposelnih veliko mladih. Aprila letos je bilo 33,7 % iskalcev zaposlitve, starih med 15 in 24 let, brezposelnih, kar je ena najvišjih stopenj v Evropski uniji.
Poleg tega več kot 23 % Italijanov med 15. in 29. letom ni niti zaposlenih, niti izobraženih, niti se ne izobražuje. To je skoraj dvakrat več od povprečja EU.
Številni strokovnjaki menijo, da del problema predstavljajo socialni prejemki, ki so jih nekateri uvedli še pred pandemijo, da bi preprečili, da bi družine padle v globoko revščino. S prejemom teh socialnih prejemkov ljudje raje ostanejo doma, ne plačujejo najemnine in ostanejo s svojimi družinami.
Shema mesečnega temeljnega dohodka, ki so jo v Italiji uvedli leta 2019, iskalcem zaposlitve nudi približno 500 EUR na mesec. Ločen sistem pomoči tistim državljanom, ki jih je prizadela pandemija, a niso izpolnili pogojev za mesečni temeljni dohodek, financira do 840 EUR na družino.
Uradni statistični podatki kažejo, da je marca 2021 mesečni temeljni dohodek v Italiji prejemalo 2,99 milijona ljudi, 628.242 družin pa je koristilo shemo pomoči zaradi pandemije, ki bo v veljavi najmanj do septembra letos.
"Mesečni temeljni dohodek mladim preprečuje zaposlitev," je prejšnji teden na Twitterju zapisal nekdanji levosredinski premier Matteo Renzi in pozval, naj se ta denar raje preusmeri v nižje davke od dohodkov pravnih oseb in stroške najema.
Vendar mnogi pravijo, da razlog za pomanjkanje delavcev niso socialni prejemki, temveč slabe plače in delovni pogoji. Še posebej slab sloves ima turistična industrija, ki predstavlja približno 13 % italijanskega BDP.
Zaposleni se pritožujejo, da pogosto prejemajo plačilo brez pravne podlage in brez formalnega statusa zaposlitve, ki ga potrebujejo za upravičenost do običajnih prejemkov socialne varnosti in posebne sheme COVID-19, ki bi jo morda potrebovali, če bi se okužbe spet povečale.
Giuseppe iz Catanije na Siciliji, je dejal, da je zadnjih 10 let delal v picerijah, vendar nikoli ni imel ustrezne pogodbe. 30 EUR je prejel za delo od zgodnjega popoldneva do pozne noči. "Če bodo želeli najti več delavcev, bodo morali ponuditi redne pogodbe," pravi Giuseppe.
Roberto Sabato, ki vodi skupino za pravice sezonskih delavcev, imenovano "Oltre la piazza" (onkraj trga), pravi, da je pandemija povzročila, da so delavci, kot je on, ponovno ocenili vrednote v življenju. Pandemija je obudila zavedanje o minljivosti, zato v prihodnje ne nameravajo več delati kot sužnji.
Pomanjkanje delovne sile v turizmu pa pesti tudi druge evropske države, vključno z Nemčijo in Grčijo, ki je odvisna od turizma.
"Po 7 mesecih zapiranja nam sedaj primanjkuje delovne sile, kar je precej čudno," je dejal vodja grškega združenja restavracij, George Kavvathas, in dodal, da je del problema shema vladne podpore delavcem.
V Nemčiji se mnoga podjetja v gostinstvu niso odprla po junijski odpravi omejitvenih ukrepov. 30 % teh podjetij kot razlog navaja pomanjkanje osebja, so sporočili iz nemškega združenja hotelov in restavracij.
V Italiji so bile zaradi pandemije korona virusa več mesecev zaprte restavracije, bari in hoteli, zato je bilo v tem sektorju v letu 2020, vsako četrto delovno mesto izgubljeno, so sporočili iz hotelskih in gostinskih združenj. Zdaj obstaja bojazen, da se nekateri delavci morda ne bodo nikoli več vrnili. Številni, ki so se v preteklosti ukvarjali s turizmom, so namreč našli drugo vrsto dela.
Raziskava v Nemčiji je pokazala, da je približno 42 % turističnih podjetij poročalo o selitvi njihovih delavcev v druge sektorje, kot so trgovina na drobno, logistika ali bolnišnične menze. Zaradi strahu pred novimi različicami virusa in morebitnimi prihodnjimi zaporami, se ljudje neradi vračajo v turistični sektor, saj se ne želijo odreči stabilnosti sistemov socialne varnosti.
Viri: Factiva, Reuters
Več informacij o globalnih trendih na področju turizma
