Pregled ruskega trga - 30. marec 2022

ponedeljek, 04. april 2022
 

Rusija bi morala razširiti seznam blaga, ki ga izvaža v  rubljih


»Rusija bi morala razširiti seznam blaga, ki ga izvaža za rublje, vključno z nafto, premogom, kovinami, lesom, žitom, nafto in tako naprej,« je na svojem kanalu Telegram zapisal predsednik državne dume Vjačeslav Volodin. Volodin je pozval evropske politike, naj »prenehajo iskati izgovore, zakaj njihove države ne morejo plačevati v rubljih in resneje obravnavati vprašanje plačil v rubljih.« »Sami so storili vse, da bi spodkopali zaupanje v dolar in evro, tako da bi Rusija zavrnila vzajemne poravnave v teh valutah,« je dodal.

 

Ruski ekonomisti so pozvali k ustanovitvi nove valute za plačevanje s »prijateljskimi« državami


Ruski ekonomisti so predlagali vzpostavitev nove valutne enote za plačevanje s »prijateljskimi« državami. To pobudo so predstavili v analitični opombi strokovnjaki Centra za makroekonomsko analizo in kratkoročno napovedovanje (CMASF) ter Inštituta za gospodarsko napovedovanje Ruske akademije znanosti. Opozoriti je treba, da  bi lahko člani EAEU, Kitajska, Indija, Iran, Turčija in druge države izrazile zanimanje za oblikovanje nedolarskega plačilnega sistema.

Avtorji pobude so upravičili potrebo po uvedbi nove valute zaradi težav pri izvajanju poravnav v zunanjetrgovinskih operacijah, s katerimi se je Rusija soočala zaradi zahodnih sankcij, napovedanih od konca februarja 2022. Te težave so vplivale na uvoz in izvoz ter onemogočile plačila prek zamrznjenih tujih računov sankcioniranih ruskih bank.

Kot je bilo načrtovano, naj bi notranjo vrednost nove valute zagotovili s sredstvi, ki so na voljo sodelujočim državam – zlatom in plemenitim kovinam, tako v gotovini (zlato v trezorjih) kot v obliki brezpogojne obveznosti dobave v kratkem obdobju. Tečaj nove enote valute bo odvisen od tehtane povprečne cene virov na svetovnem trgu.
 
Pretvorba nacionalnih valut v valuto za zunanjetrgovinsko poslovanje se bo izvedla preko centralnega klirinškega sistema. Pobuda obravnava tudi vzpostavitev sekundarnega trga za druge države, ki jih bo zanimala uporaba novo valute kot rezervne valute.

Namestnik ruskega ministra za gospodarski razvoj Dimitrij Volvič je 29. marca 2022 dejal, da ruska vlada ne izključuje možnosti oblikovanja nove valute s »prijateljskimi« državami. Vendar pa je dejal, da meni, da je ta zamisel stvar prihodnosti, saj naj bi se najprej ustvarila enotna valuta v prostoru EAEU. Strategija evrazijske integracije do leta 2025 vsebuje nalogo oblikovanja nadnacionalnega finančnega regulatorja. V sedanjih razmerah lahko ta postopek traja manj časa in se zaključi do 2024.

 

Ruski kmetijski izvoz je v letu 2021 dosegel rekordno 37,1 milijarde dolarjev


Ruski kmetijski izvoz se je leta 2021 povečal za 21 % in znašal 37,1 milijarde dolarjev, kar je za 21% več kot leta 2020. V preteklem letu je Rusija dobavila več kot 71 milijonov ton hrane in kmetijskih surovin na tuje trge, poroča Zvezni center za razvoj izvoza izdelkov ruskega agroindustrijskega kompleksa (Agroexport).
V denarnem smislu se je izvoz povečal:
• žita – za 12 %,
• izdelki iz olja in maščob – za 48 %,
• ribe in morski sadeži – za 25 %,
• meso – za 32 %,
• mlečni izdelki – za 30 %,
• izdelki živilske in predelovalne industrije – za 15 %,
• drugi izdelki – za 12 %.

Leta 2021 je več kot 160 držav uvažalo kmetijske izdelke iz Rusije. Vodilne države so:
• Turčija – 4,3 milijarde dolarjev (povečanje nakupa za 38 %),
• Kitajska – 3,6 milijarde dolarjev (-12 %),
• Kazahstan – 2,8 milijarde dolarjev (+33 %),
• Južna Koreja – 2,5 milijarde dolarjev (+41 %),
• Belorusija – 1,8 milijarde dolarjev (+28 %).

Leta 2021 se je ruski izvoz žit količinsko zmanjšal za 12 %, in sicer na 43 milijonov ton, vendar se je glede na vrednost povečal za 12 % na 11 milijard dolarjev. To vključuje naslednje:
• pošiljke pšenice so se povečale za 8,4 % na 8,9 milijarde dolarjev,
• ječmen – za 16 % na 1,3 milijarde dolarjev,
• koruza – za 45 % na 1 milijardo dolarjev,
• ajda – za 51 %
• oves – 3,3-krat,
• rž – 11,8-krat.

Po podatkih ruske zvezne carinske službe ostajata Turčija in Egipt vodilna uvoznika ruskega žita. V obdobju med januarjem in decembrom 2021 je bilo Turčiji dobavljenih več kot 9 milijonov ton žita (+0,5 %) v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev (+26 %). To vključuje: 75 % vrednosti pšenice, 13 % ječmena in 11 % koruze.
Leta 2021 je Egipt od Rusije kupil 5,7 milijonov ton žita za 1,6 milijarde dolarjev, večinoma pšenice. Savdska Arabija je od Rusije kupila 1,7 milijona ton žita za 452 milijonov dolarjev.

 

Več novic z Rusije - 30. marec 2022 (pdf v angleškem jeziku)



Prispevek je povzet po ruskih virih in predstavlja ruski komentar sprejetih ukrepov.
 

Preberite še:


Pregled ruskega trga - 29. marec 2022

Povzetek objav: Pregled ruskega trga