Razcvet pridelave zdravilnih zelišč v Albaniji

V času pandemije je po svetu naraslo povpraševanje po zdravilnih zeliščih. V Albaniji zato na travnikih pospešeno gojijo žajbelj, sivko in plavico, oziroma modri glavinec.

V mestu Sheqeras, ob vznožju gore Mali i Thatë na jugu Albanije, je sezona vrtnic. To so rastline, ki so v zeliščarstvu tradicionalno poznane po tem, da pospešijo presnovo in povečajo odpornost proti okužbam.

Že zgodaj zjutraj, pred dnevno vročino, albanske ženske nabirajo plavico, čudovito modro rastlino, ki privlači cele roje metuljev in čebel. Plavico nato posušijo v zatemnjenih prostorih, da ohrani barvo, preden jo izvozijo v tujino.

V zadnjih nekaj letih se je Albanija razvila v eno največjih evropskih pridelovalk zdravilnih zelišč, večinoma divjih rastlin. Približno 95 % teh zelišč izvozijo v ZDA, Avstralijo, Novo Zelandijo, Francijo, Nemčijo in Italijo.

Povpraševanje po zdravilnih zeliščih narašča že vse od začetka pandemije korona virusa, saj naj bi zelišča okrepila imunski sistem. Povpraševanje pa še spodbuja trend po naravnih in ekoloških proizvodih.

Leta 2020 je Albanija izvozila več kot 14.000 ton zdravilnih in aromatičnih zelišč v skupni vrednosti 50 mio EUR, kar je 15 % več v primerjavi s prejšnjim letom. Trend rasti se nadaljuje, saj je bil izvoz v prvih treh mesecih leta 2021 za 20 % višji kot v enakem obdobju lani.

Razcvet pridelave zelišč je nepričakovan za eno najrevnejših evropskih držav, ki je z 2,9 mio prebivalcev v veliki meri odvisna od turizma, ki ga je močno prizadela pandemija korona virusa. Koprive, divje jablane, primule in druge zdravilne rastline, ki jih že vrsto let uporabljajo kot sestavine v tradicionalnih zdravilih, preživljajo približno 100.000 Albancev.

Plavica je trenutno najdražja. Za kilogram suhega cvetja lahko iztržijo približno 30 EUR.

Tudi v tem sektorju se odražajo napetosti med ZDA in Kitajsko. Trgovinska vojna med obema državama je prisilila številne zahodne akterje, da so se usmerili proti albanskemu trgu.

Približno 30 albanskih podjetij ima dovoljenje za izvoz rastlin, ki se uporabljajo v rastlinskem zdravilstvu zaradi svojih protivnetnih, antiseptičnih in celo protistresnih lastnosti. Iz njih pripravljajo čaje, bogate z vitaminom C in antioksidanti, olja ali mazila.

Na skalnatih planotah na severu Albanije gojijo žajbelj. Povpraševanje po tem zelišču se je lani povečalo za 40 %, zaradi česar so albanski kmetje povečali obdelovalne površine. S pridelavo žajblja se preživlja več kot 50 % družin v tej regiji.

Kmetje se pritožujejo nad težavami pri iskanju sredstev za širitev ter gradnjo skladišč in sušilnic. Strokovnjaki pa pozivajo k uvedbi označb, ki bi zagotavljale kakovost in s tem spodbujale rast sektorja. Zdravilne rastline namreč pridelujejo povsem ekološko, delo pa opravljajo ročno.


Viri: Factiva, Agence France-Presse

Več informacij o globalnih trendih na področju farmacije