Romunija ima velik potencial za razvoj lesne in pohištvene industrije

 

V Romuniji si prizadevajo za krepitev nacionalne vrednostne verige lesa

Romunija ima izjemen potencial za razvoj lesne in pohištvene industrije, saj skoraj 29 % njenega ozemlja pokrivajo gozdovi.
 

• Romunski lesni sektor letno upravlja z več kot 20 mio m³ lesa, kar zagotavlja ekološko ravnovesje in več 10.000 delovnih mest na podeželju. Izvoz lesnih izdelkov je leta 2024 dosegel 1,8 mlrd EUR.
• Pohištvena industrija neposredno zaposluje približno 49.000 ljudi in zagotavlja še 150.000 posrednih delovnih mest v sorodnih sektorjih. Pohištvena industrija pomembno prispeva k nacionalnemu gospodarstvu, saj letni izvoz v skupno več kot 120 držav, v povprečju znaša 2,5 mlrd EUR.

 

Strateško partnerstvo med romunsko pohištveno in lesno industrijo

Romunsko združenje proizvajalcev pohištva APMR in Romunsko gozdarsko združenje ASFOR sta začela strateško partnerstvo za krepitev nacionalne vrednostne verige lesa, sektorja, ki skupaj s pohištveno industrijo prispeva skoraj 4 % k nacionalnemu BDP.

Namen partnerstva je preoblikovanje romunskega lesa iz surovine v izdelek z dodano vrednostjo, s sodelovanjem, sledljivostjo in spodbujanjem krožnega gospodarstva.

Z medsebojnim partnerstvom lahko lesna in pohištvena industrija skupaj postaneta gonilna sila zelenega gospodarstva, ki temelji na lokalnih virih, inovacijah in tradiciji.

APMR in ASFOR sta se dogovorila o nizu konkretnih ukrepov, katerih cilj je ustvariti živo verigo – skladen sistem od drevesa, označenega v gozdu, do končnega lesenega izdelka, namenjenega tako za domači trg kot za izvoz.
 

• Prvi ukrep je namenjen širitvi sledljivosti pod blagovno znamko Romunski les – od drevesa do pohištva. Integracija sistema z označevanjem končnih izdelkov bo omogočila digitalno identifikacijo izvora vsakega izdelka, kar bo zagotovilo preglednost in zaupanje potrošnikov. Blagovna znamka Romunski les naj bi tako postala simbol kakovosti, trajnosti in nacionalnega ponosa.
• Organizaciji predlagata tudi razvoj enotne klasifikacije lesnih odpadkov ter ustanovitev regionalnih centrov za zbiranje in ponovno uporabo. To bi ponovno vključilo proizvodne ostanke v gospodarski cikel, zmanjšalo izgube in spodbudilo krožno gospodarstvo.
• Poleg tega so predlagali uvedbo minimalne kvote 25 % za lesene izdelke romunske izdelave, ki se uporabljajo za opremljanje javnih ustanov, kot so šole, bolnišnice in lokalni sveti. Ta ukrep naj bi podprl lokalne proizvajalce, ustvaril delovna mesta in spodbujal sodobno romunsko oblikovanje.
• Nenazadnje je načrtovan začetek nacionalne kampanje Romunski les – od drevesa do pohištva, kot skupna pobuda za javno komuniciranje, ki bo predstavila pristne zgodbe o poti romunskega lesa od gozda do končnega izdelka. Kampanja bo poudarila vrednote trajnosti, tradicije in inovativnosti, ki opredeljujejo to panogo.
• APMR in ASFOR tudi pozivata oblasti in gospodarske partnerje, naj se pridružijo skupnim prizadevanjem za posodobitev in izkoriščanje romunskega lesa.

 

 

Izzivi lesne industrije EU

V zadnjih letih se lesna industrija EU sooča z enim največjih izzivov zadnjega desetletja - kako ohraniti pošteno konkurenco na trgu, kjer se vse pogosteje pojavljajo izdelki z negotovim poreklom in umetno nizkimi cenami.

Ta problem je postal še posebej pereč po ruski vojni v Ukrajini, ki je sprožila val sankcij in znatno reorganizirala trgovinske tokove lesnih proizvodov po vsem svetu.

EU postaja vse bolj dosledna pri svojih ukrepih, tako pri izvrševanju sankcij kot v boju proti dampingu. S tem pošilja signal celotni industriji, da ne bo tolerirala nelojalne konkurence, ki ogroža njena podjetja in delovna mesta.

Lesna industrija v EU zaposluje več 100.000 ljudi in predstavlja znaten delež izvoza in davčnih prihodkov. Če ta sektor izgubi svojo konkurenčnost, ne trpijo le podjetja, temveč tudi regije, kjer so ta podjetja glavni delodajalci.

Vendar pa se s strožjimi pravili povečujejo tudi poskusi, da bi se jim izognili.

V zadnjih 2 letih je bilo veliko dokazanih primerov, kako lesni izdelki iz Rusije vstopajo na evropski trg prek posredniških držav. Evropska komisija je to ugotovila v primerih Kazahstana in Turčije, ko je leta 2021 uvedla enako proti-dampinško dajatev na uvoz brezovega vezanega lesa kot Rusija. Obstajajo utemeljeni sumi, da se bo to nadaljevalo prek drugih držav, kot so Kitajska, Egipt, Uzbekistan, Vietnam ali Malezija. Nekateri od teh izdelkov so ponovno označeni ali predelani, da se ustvari vtis drugačnega porekla.

V Romunski lesni industriji menijo, da bo poenostavitev zakona EU o krčenju gozdov še povečala nezakonito trgovino z lesom iz Rusije in Belorusije, čeprav večina držav EU podpira spremembe zakonodaje o krčenju gozdov. Po njihovem mnenju so številne države članice, ki pozivajo k poenostavitvi zakonodaje, tudi med tistimi, ki prejemajo največje količine vezanega lesa s konfliktnih območij.



Viri:

• Factiva
• AGERPRES
• Euronews
• Foto: iStock

Preberite še:

Globalni trendi na področju lesne in pohištvene industrije

Uvoz lesa v EU povezan s krčenjem gozdov na indonezijskem Borneu

EU znova preložila zakon proti krčenju gozdov

Poslovno okolje Romunije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.