Spreminjajoča se evropska energetska pokrajina

 

Odvisnost Evrope od ruske energije

Evropa je še vedno odvisna od ruske oskrbe z energijo. Analiza Centra za raziskave energije in čistega zraka - CREA je pokazala, da je Rusija v prvih 100 dneh vojne (od 24. februarja do 3. junija) izvozila za 93 mlrd EUR fosilnih goriv, od tega 61 % ali približno 57 mlrd EUR v EU.
 
EU uvozi približno 84 % porabe zemeljskega plina in 97 % naftnih proizvodov, pri čemer predstavlja Rusija 45 % uvoza zemeljskega plina, 25 % uvoza nafte in 45 % uvoza premoga. Stroški tega uvoza so ocenjeni na 400 mlrd EUR na leto in približno 114 mio EUR na dan. 
 
Medtem ko je prometni sektor največji porabnik nafte v EU, je energetski sektor največji porabnik plina.
 
Največje uvoznice ruske nafte v EU so Nizozemska, Italija, Francija in Finska. Kar zadeva odvisnost, je Slovaška najbolj odvisna država članica, sledijo ji Litva, Poljska in Finska.
 
Uvoz zemeljskega plina iz Rusije v Evrope, poteka po 4 poteh: 

• Ukrajina
• Belorusija-Poljska
• koridor Severni tok 1, ki povezuje Rusijo z Nemčijo prek Baltskega morja in
• koridor Turški tok, ki povezuje Rusijo s Turčijo prek Črnega morja.

 
Vse leto 2021 je ruska dobava po teh cevovodih ostala pod optimalno zmogljivostjo. Leta 2022 je Gazprom dobavil le eno tretjino plina, ki ga je obljubil. Poleg tega je Kremelj prepovedal izvoz plina v več držav EU in zmanjšal raven pretoka plina po plinovodu Severni tok I. 

Rusija je po vojni prekinila izvoz zemeljskega plina v 6 držav: na Poljsko, v Bolgarijo, na Finsko, Nizozemsko, Dansko in v Latvijo. Tranzit plina v Latvijo je bil prekinjen zaradi kršitve pogojev dobave, Poljska, Bolgarija, Finska, Nizozemska in Danska pa so zavrnile plačilo v ruskih rubljih. Teh 6 držav je predstavljalo približno 22,2 mlrd kubičnih metrov (bcm) ruskega uvoza zemeljskega plina. 

Poleg tega je prekinitev tranzita nafte preko Ukrajine prizadela več delov srednje Evrope. Zahodne sankcije, uvedene Rusiji, so Kijevu prepovedovale prejemanje tranzitnih pristojbin Moskve. Medtem ko je bil prizadet južni koridor plinovoda Druzhba, ki vključuje Slovaško, Madžarsko in Češko, je severni koridor skozi Poljsko in Nemčijo ostal nedotaknjen. Poleg tega je bil omejen tranzit plina v Nemčijo, Italijo, Francijo in Avstrijo.
 

Protiukrepi za zmanjšanje odvisnosti od Rusije 

EU je že prekinila uvoz premoga in fosilnih goriv iz Rusije. Prav tako se izvajajo prizadevanja za popolno ustavitev uvoza ruske nafte do leta 2023 in omejitev uvoza zemeljskega plina na samo dve tretjini celotnega uvoza energije. 

Več evropskih držav je sprejelo pomembne korake za zmanjšanje odvisnosti od ruske energije. 

Nemčiji je uspelo zmanjšati uvoz nafte, medtem ko sta Poljska in ZDA zgradili terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v pristanišču Świnoujście.

Litvi, Finski in Estoniji je uspelo zmanjšati odvisnost od ruske energetske oskrbe za več kot 50 %.

Države, ki so močno odvisne od ruske energije, kot je na primer Madžarska, pa so zahtevale imuniteto pred širšimi sankcijami EU proti Moskvi.

Predlogi Evropske komisije so vključevali zamenjavo ruskega plina z LNG, da bi povečali zanesljivost oskrbe in prožnost uvoza. To bi se lahko izkazalo kot pomemben korak pri postopnem opuščanju ruske energije, hkrati pa bi ublažilo pomanjkanje energije med prekinitvami oskrbe s plinom. 
 
Poleg tega Zahod spodbuja obstoječe dobaviteljice plina, kot so Norveška, Alžirija in Azerbajdžan, da povečajo svojo dobavo. EU je Norveški predlagala raziskovanje novih naftnih in plinskih polj na Arktiki. Občutno se je povečal tudi uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA, Katarja in Avstralije.
 
EU si zavestno prizadeva povečati svoj delež obnovljivih virov energije. Razmišlja o povečanju uporabe bioplina skupaj s štirikratno uporabo vodika do leta 2030. Druga priporočila vključujejo hišne instalacije sončnih elektrarn na strehah, ki lahko ustvarijo četrtino porabe električne energije v EU.
 
Prizadevanja za pospešitev prehoda na čisto energijo so se izkazala za velik izziv. Zaradi naraščanja cen fosilnih goriv ter potrebe po zmanjšanju odvisnosti od ruske energije, bo učinek embarga na ruski uvoz energije omejen.
 
Medtem je LNG, ki je primarna izbira Evrope za postopno opuščanje odvisnosti od Rusije, deležen številnih kritik, saj povečuje emisije toplogrednih plinov. Napoved Nemčije, da bo vzpostavila dva nova terminala za LNG, pomeni daljše obdobje odvisnosti od električne energije, proizvedene iz fosilnih goriv. To bi lahko Nemčijo prisililo v dolgotrajno in nepredvideno odvisnost od LNG. Nekatere države bi lahko začasno ponovno aktivirale elektrarne na premog, kar bi pomenilo enormno povečanje emisij ogljika, saj proizvodnja električne energije iz premoga proizvede skoraj dvakrat več emisij kot proizvodnja plina.
 

Strategija REPowerEU 

Kot odgovor na invazijo je EU pripravila strategijo REPowerEU za ustvarjanje energetsko neodvisne Evrope pred letom 2030. Načrt bo zmanjšal odvisnost EU od uvoza ruskega zemeljskega plina ob izvajanju ukrepov za boj proti strmo naraščajočim cenam energije. 
 
REPowerEU zagovarja tristransko strategijo izboljšanja energetske učinkovitosti, razširitve uporabe obnovljive energije in zagotavljanja neruskih dobaviteljev nafte in plina. Takšna diverzifikacija oskrbe s plinom, ki jo spremlja spodbujanje obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije, bo EU omogočila nadomestitev plina pri ogrevanju in proizvodnji električne energije. To pomeni dvotretjinsko zmanjšanje povpraševanja EU po ruskem plinu pred koncem leta 2022.
 
Diverzifikacija dobave plina bo izvedena s prehodom na LNG in uvoz po plinovodih od neruskih dobaviteljev. Poleg tega bosta s tem prizadevanjem za diverzifikacijo potekala proizvodnja in uvoz bio-metana in obnovljivega vodika. Predlog, da se zaloge plina v EU napolnijo do najmanj 90 % zmogljivosti do 1. oktobra 2022, bo težko izvedljiv, saj je trenutna zmogljivost le okoli 30 %. Poleg tega načrt zavezuje vse članice EU, da imajo minimalno raven skladiščenja plina. V skladu s predlogom Komisije 'Fit for 55', naj bi se do leta 2030 letna poraba fosilnih plinov zmanjšala za 30 %, kar znaša 100 mlrd kubičnih metrov. Skupaj s prispevki REPowerEU bo to pomenilo 155 mlrd kubičnih metrov porabe fosilnega plina.
 

Kratkoročne ovire za prehod 

Ker hiter prehod na obnovljive vire energije ni možen, bo zemeljski plin postal ključni vir energije. Zato je nujno obnoviti zaloge plina za leto 2023. Hitro sledenje procesu diverzifikacije bo zagotovilo tudi varnost oskrbe med prekinitvijo. Odločitev Rusije, da zmanjša pretok plina v Evropo, je povzročila enormen skok cen plina, kar bo prisililo EU k racionalizaciji porabe energije pozimi. Omejeno skladiščenje plina v Evropi je slab znak glede na 30 % povečanje povpraševanja po plinu pozimi. Za prilagoditev večjih rezerv je potrebno infrastrukturno prestrukturiranje.
 
Cene zemeljskega plina so leta 2022 poskočile za približno šestkrat glede na leto 2021.
 

Dolgoročne ovire za prehod 

Najpomembnejša dolgoročna ovira za tranzicijo je trajnostni cilj EU. Glede na naravo podnebnih ciljev EU, bo iskanje obnovljive in trajnostne alternative težka naloga. Evropski voditelji so razpeti med naraščajočimi cenami energije in ambicioznimi podnebnimi obljubami.
 
Na uporabo obnovljivih virov, kot so veter, sonce in hidroenergija, se ni mogoče popolnoma zanesti, čeprav so zeleni in trajnostni. V obdobjih brez vetra ali sonca bi proizvodnja električne energije iz neobnovljivih virov pomagala zadovoljiti javne potrebe, zato bo EU potrebovala zanesljive dobavitelje.
 

 


Viri: Factiva, Observer Research Foundation (ORF)
 
 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Energetski vrh držav Baltskega morja – zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.