Energetski vrh držav Baltskega morja – zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov

 

Sedemkratno povečanje zmogljivosti za proizvodnjo vetrne energije na morju do leta 2030

Danska predsednica Vlade in sedem predsednikov vlad držav članic EU, ki mejijo na Baltsko morje (Nemčija, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Finska in Švedska), so 30. avgusta v Kopenhagnu na energetskem vrhu podpisali deklaracijo (The Marienborg Declaration) o sedemkratnem povečanju zmogljivosti za proizvodnjo vetrne energije na morju do leta 2030 in zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov.

Gre za načrtovano povečanje zmogljivosti vetrnih elektrarn v Baltskem morju s trenutnih nekaj manj kot 3 gigavatov (GW) na 19,6 GW kar bo terjalo izgradnjo 1100 do 1700 vetrnih turbin na morju (opomba: odvisno od velikosti turbin). S tem naj bi oskrbeli od 22 do 30 milijonov gospodinjstev. Sicer Evropska komisija ocenjuje, da v Baltskem morju obstaja potencial zmogljivosti 93 GW do leta 2050, kar je zapisano tudi v deklaraciji.   

V izhodišču deklaracija poudarja, da ruska neupravičena vojaška agresija proti Ukrajini spodkopava mednarodno varnost in stabilnost ter ogroža svetovni energetski sistem. Rusija je odvisnost Evrope od ruske energije uporabila kot orožje, kar je poudarilo potrebo po krepitvi energetske varnosti EU s postopnim opuščanjem ruske energije in razogljičenjem energetskega sektorja.

V deklaraciji so opredeljeni tudi kratkoročni ukrepi, in sicer rusko energijo naj bi se nadomestilo tudi s povečanjem uvoženega goriva po morju, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom in utekočinjenim bioplinom. Države bodo tudi zagotovile, da bo baltska trgovinska infrastruktura, kot so pristanišča in terminali za utekočinjeni zemeljski plin, omogočila potrebno usklajevanje glede na rastočo pomorsko trgovino v Baltskem morju.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ob podpisu dejala, da "na mizi imamo dve krizi hkrati. Pospešiti moramo zeleni prehod in znebiti se moramo ruskih fosilnih goriv". Treba je izkoristiti velik potencial vetrne energije na morju in zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. Prav odvisnost od fosilnih goriv je ključen element ranljivosti držav, kjer ruski predsednik Putin uporablja energijo kot orožje, Evropo pa je postavil na rob energetske krize. 

Estonska predsednica Vlade Kaja Kallas je na tiskovni konferenci poudarila, da v kolikor EU ne bo uporabljala ruskih energentov, tudi vojne v Ukrajini ne bo financirala. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločna v izjavi, da Putinov poskus "izsiljevanja" držav ne bo uspel. Države EU bodo dale prednost hibridnim projektom, ki povezujejo vetrne elektrarne na morju z več kot eno državo članico.

Torkov vrh v Marienborgu prihaja nekaj mesecev po podobnem v Esbjergu. Na katerem so sodelovale Danska, Nemčija, Nizozemska in Belgija. V Esbjergu so se države dogovorile, da bodo do leta 2050 desetkrat povečale zmogljivost vetrnih elektrarn v Severnem morju na 150 GW.

Deklaracijo v celoti je mogoče prebrati na spletni strani danske Vlade: The Marienborg Declaration


Foto: Regeringen


Pripravila:

Milena Stefanović Kajzer
Veleposlaništvo Republike Slovenije Kopenhagen

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Priložnosti na danskem trgu