Srbija bo do leta 2040 podvojila delež obnovljive energije

Delež obnovljivih virov energije v Srbiji v končni porabi energije trenutno znaša 20 %, čeprav je bila Srbija kot članica Energetske skupnosti dolžna doseči 27 % delež do leta 2020.

Srbija je napovedala sprejetje prvega zakona o OVE, s katerim namerava v 19 letih povečati delež obnovljivih virov v končni porabi energije na 40 %. Cilj namerava doseči z novimi naložbami, ki bi jih podprla s subvencijami, pa tudi s poenostavitvijo postopkov.

V Srbiji je trenutno v pripravi za 2,6 GW vetrnih energetskih projektov, poleg tega pa ima država tudi velik potencial sončne energije.

Srbska ministrica za energetiko Zorana Mihajlović napoveduje, da bo leto 2021 leto velikih sprememb v energetskem sektorju, ki bo določilo smer, v katero bo šla srbska energetika v naslednjih 10, 20, 30 letih.

Po letu 2014 je bilo v Srbiji zgrajenih kar nekaj vetrnih elektrarn skupne kapacitete 400 MW, v gradnji pa sta še dve, tako da bo skupna kapaciteta kmalu znašala 600 MW. Vetrne elektrarne Ibuk 1, Kovačica, Koava 1, Alibunar, Kula, Malibunar in La Piccolina že obratujejo, medtem ko sta vetrni elektrarni Plandite in Kostolac še v izgradnji.

Srbija si želi več naložb tudi v druge vrste obnovljivih virov, kot sta sončna ali geotermalna energija, zato namerava z novimi zakoni pospešiti vse postopke in uvesti elektronsko izdajanje vseh dovoljenj.

Vlagatelji v Srbiji trenutno razvijajo številne projekte s skupno zmogljivostjo 2,6 GW. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) pripravlja model dražbe, medtem ko oblasti pripravljajo odločitev o kvotah za dražbe.

WV International (prej Windvision) razvija v Srbiji največji portfelj projektov z močjo 800 MW. Cilj je, da bodo vse vetrne elektrarne obratovale do leta 2026, prvih 168 MW pa bo v omrežju leta 2023. Podjetje razvija tudi sončno energijo, s katero bo razširilo svoj zeleni portfelj v Srbiji.

Ameriški CWP trenutno razvija portfelj s skupno močjo 500 MW, od tega 300 MW v vetrnih elektrarnah, preostali del pa v sončni energiji.

Trenutno je največji projekt v razvoju 600 MW vetrni projekt, ki bo zgrajen v bližini Subotice na skoraj 11.000 hektarjih. Investitor je Fintel Energija, ki je v lasti srbskih in italijanskih podjetij. Podjetje je v Srbiji že zgradilo 3 vetrne elektrarne: Kula z zmogljivostjo 9,9 MW, La Piccolina z močjo 6,6 MW in Koava 1 z močjo 69 MW.

Fintel razvija še nekaj projektov s skupno močjo 250 MW: Torak (120 MW), Koava 2 (68,4 MW), Kula 2, 3 in 4 (30 MW), Donava 1 in 2 (20 MW) in Ram (10 MW).

Investitorji pod vodstvom Masdarja iz ZAE, ki so doslej zgradili največjo vetrno elektrarno v Srbiji, 158 MW Ibuk 1, pripravljajo še en projekt, Ibuk 2, ki naj bi imel moč 300 MW. Prva faza z zmogljivostjo 150 MW bi se morala začeti leta 2023, gradnja druge faze pa naj bi se začela eno leto po tem. Vlagatelji so iz Norveške, Italije, ZAE, Francije, Rusije, Belgije, Avstrije in Srbije.

Tudi belgijski Elicio Wind, ki je v Srbiji že zgradil 2 vetrni elektrarni: Alibunar (42 MW) in Malibunar (8 MW), namerava še naprej vlagati. Na ozemlju mesta Pančevo razvija več projektov z močjo 200 MW.

Na trgu obnovljivih virov energije v Srbiji so prisotni tudi ruski vlagatelji. Naftno-plinsko podjetje NIS, katerega večinski lastnik je Gazpromneft, sodeluje z družbo MET Renewables na vetrni elektrarni Plandite z močjo 102 MW. Vetrno elektrarno z močjo 200 MW razvija tudi Gazprom Energoholding Srbija, Vestas pa bi lahko postal njen partner.

Čeprav Srbija z do zdaj nameščenimi vetrnimi elektrarnami ne more biti zadovoljna, glede na njen potencial, pa je bila sončna energija do sedaj popolnoma zanemarjena.

Novi energetski zakon bi lahko zagotovil zelo ugoden okvir tudi za naložbe v sončne elektrarne, kar bi lahko v naslednjih 5 do 10 letih povzročilo pravi razcvet sončne energije v Srbiji.

Sončna energija v Srbiji bi lahko bila lahko priložnost tudi za državljane, da z namestitvijo sončnih kolektorjev na strehe zmanjšajo račune za elektriko, hkrati pa prispevajo k zmanjševanju onesnaževanja okolja.

Obstaja pa tudi velik potencial za izgradnjo zmogljivosti komunalnega obsega in povečanje uporabe sončne energije v podjetjih, ki bi lahko proizvajala električno energijo za lastno porabo.

Novi zakon o obnovljivih virih energije bo odprl vrata za širšo uporabo sončne energije v Srbiji, vendar je treba to področje urediti tudi s podzakonskimi predpisi.

O vprašanjih glede sončne energije bodo razpravljali na prvi veliki konferenci o sončni energiji v Srbiji, ki jo bo potekala 14. aprila 2021 v Beogradu, v organizaciji Balkan Green Energy News.


Viri: Factiva, Awareness Times, Balkan Green Enery News

Več informacij o globalnih trendih na področju energetike in obnovljivih virov energije