Srbija razvojno zaostaja za državami srednje in vzhodne Evrope
Past srednje stopnje razvitosti
Leta 2005 je bila Srbija na ravni 58 % razvitosti držav srednje in vzhodne Evrope (SVE), leta 2022 pa je padla na 56 %, je v analizi navedel predsednik fiskalnega sveta Pavle Petrović na poslovnem forumu Kopaonik. Ko je komentiral "Novi globalni kontekst: Izzive negotove prihodnosti", ki je bila glavna tema srečanja, je dejal, da je gospodarska rast Srbije pod potencialom. Po njegovih besedah države SVE veliko hitreje kot Srbija prevzemajo nova znanja in tehnologije, kar jim zagotavlja dvakrat hitrejšo rast.
V teh državah se povečuje udeležba najproduktivnejših dejavnosti v gospodarstvu, kot so predelovalna industrija in IT storitve, v Srbiji pa so se najhitreje rastoča podjetja v obdobju 2020-2022 ukvarjala s tradicionalnimi panogami gospodarstva, trgovino, gradbeništvom, rudarstvom in podobnimi panogami, ki predstavljajo več kot 75 % gospodarstva.
Kar zadeva IT sektor, ta v Srbiji raste podobno kot v državah SVE. »Delež IT industrije v gospodarstvu vseh držav SVE se je v zadnjih 20 letih povečal štiri- do petkrat in Srbija ni nobena izjema, trenutno sektor IT ustvari v povprečju 3 do 4 % celotne dodane vrednosti v teh gospodarstev. Težava je v tem, da ta sektor v Srbiji deluje predvsem za izvoz in tuje trge, ne pa za domače gospodarstvo,« je dejal Petrović.
Srbija visok priliv neposrednih tujih investicij (NTI), ki pa niso usmerjene v napredne sektorje. »NTI v Srbiji že nekaj let predstavljajo okoli 7 % bruto domačega proizvoda (BDP), od tega tretjino, kar je solidna raven, odpade na predelovalno industrijo, ki predstavlja 16 % srbskega gospodarstva. Če pa gledamo investicije znotraj predelovalne industrije, jih le 30 % konča v naprednih panogah,« je dejal Petrović.
V državah višegrajske skupine in Sloveniji je več kot 50 % NTI usmerjenih v razvite panoge. Neposredne tuje naložbe so prispevale k ustvarjanju novih delovnih mest, vendar predvsem za manj kvalificirano delovno silo, kar je zmanjšalo brezposelnost, niso pa bile kanal za pospešeno rast produktivnosti, kot v državah SVE.
Žal so, kot pravi, domače zasebne investicije prenizke, da bi spremenili model rasti v Srbiji. Skupne investicije v Srbiji, poudarja Petrović, so v prejšnjih letih močno rasle, leta 2014 so bile najnižje v SVE (15,9 % BDP), leta 2022 pa so dosegle 24,2 % BDP, kar je nekoliko nad povprečjem SVE, a niso uravnoteženi.
»Javne investicije v Srbiji so se z 2,3 % BDP leta 2014 povečale na 7,4 % BDP leta 2022. NTI so poskočile s 3,5 % BDP na 7,2 % BDP, vendar ne gredo v napredne sektorje. Domače zasebne investicije so ostale zelo nizke, bistveno nižje kot v državah srednje in vzhodne Evrope,« je poudaril Petrović.
Dodal je, da so posebna težava mala in srednja podjetja, ki bi morala biti najbolj fleksibilen in inovativen del gospodarstva, a investicije upočasnjujejo slabo investicijsko okolje, nezadostna pravna država in visoka korupcija, od leta 2014 pa se slabša tudi kakovost institucij.
Ko je komentiral dilemo, ali se bo Srbija ujela v "past srednje razvitosti", je Petrović izpostavil, da gospodarska rast v Srbiji temelji na poceni in dostopni delovni sili v tradicionalnih gospodarskih panogah, rast BDP pa je pod potencialno in država se počasi približuje (konvergira) razviti Evropi. Dodaten problem je po njegovih besedah, da se ta model rasti hitro izčrpa.
»Brezposelnost v Srbiji se je že občutno zmanjšala, na okoli 9 %, v nekaterih panogah pa primanjkuje delavcev. Ta tendenca se povečuje zaradi slabih demografskih trendov in odseljevanja prebivalstva. Plače so v zadnjih letih rasle relativno hitro, hitreje od produktivnosti, zato državi grozi past srednje razvitosti in nič ne kaže, da bi se model rasti spreminjal,« je ocenil Petrović.
Za razliko od Srbije se zdi, da so se države SVE izognile tej pasti, saj napredni sektorji postopoma prevzemajo primat in so skoraj vse, razen Bolgarije, že prešle v skupino držav z visokim dohodkom.
Dodaten izziv je po njegovih besedah tudi to, da ob procesu približevanja Srbije državam SVE poteka tudi energetska tranzicija, za katero državam SVE in drugim razvitim državam ni bilo treba skrbeti.
Hitrejša rast, kot je dejal Petrović, zahteva več električne energije, dve tretjini domače proizvodnje pa sta "ujeti" v premog. Proizvodnja Elektroprivrede Srbije (EPS) po njegovih besedah že leta upada z znano tehnologijo, sedaj pa je potrebno trend obrniti in preiti na nove.
»Desetletja nezadostnih vlaganj v proizvodne zmogljivosti in premogovnike so EPS pripeljala do kolapsa konec leta 2021 in v naslednjih desetih letih je potrebnih okoli 10 milijard evrov investicij predvsem v tehnologije za proizvodnjo elektrike iz vetra in sonca, za kar pa podjetje nima strokovnega znanja,« je dejal Petrović. Dodal je, da sta nereformirani in neučinkoviti energetski družbi EPS in Elektrodistribucija lahko nepričakovana zavora za hitrejše približevanje državam SVE.
Pasti srednje razvitosti se je po njegovih besedah mogoče izogniti s krepitvijo domačega zasebnega sektorja, predvsem malih in srednje velikih podjetij.
Po Petrovićevih besedah je predpogoj za to izboljšanje institucij: zmanjšanje korupcije, izboljšanje vladavine prava, zaščita intelektualne lastnine, pa tudi sprememba strukture NTI, od tradicionalnih k naprednim področjem.
Po njegovih besedah bi morale biti spodbude v Srbiji usmerjene v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, namesto da bi se osredotočale na število delovnih mest. Petrović je dejal, da je globalna prednost Srbije bližina meja EU, da pa bi to lahko izkoristila, mora biti kredibilen partner in uvajati njihove standarde.
»Veliko več pozornosti je treba nameniti človeškim virom in reformam ter povečati vlaganja v izobraževanje, zdravstvo in varstvo okolja,« je zaključil Petrović.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
