V Kranjski Gori o podnebnih izzivih in konkurenčni prihodnosti alpske regije
V sklopu 65. svetovnega pokala v alpskem smučanju Vitranc je danes v Kranjski Gori potekal poslovni dogodek z naslovom Od podnebnih izzivov do konkurenčne prihodnosti alpske regije, ki ga je organizirala Javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Advantage Austria. Dogodek je združil več kot 70 predstavnikov slovenskih in avstrijskih podjetij ter strokovnjake z različnih področij, razprava pa je bila usmerjena v to, kako lahko zelena transformacija, inovativne energetske rešitve in digitalne tehnologije prispevajo k razvoju konkurenčnega gospodarstva v alpski regiji.

Udeležence sta uvodoma nagovorila mag. Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija, in Wilhelm Nest, direktor Advantage Austria Ljubljana.
Mag. Nataša Kos je v nagovoru poudarila, da alpska regija ni le prostor izjemnih naravnih danosti in pomembnih gospodarskih dejavnosti, temveč tudi okolje, kjer so posledice podnebnih sprememb vse bolj vidne. Ob tem je izpostavila, da prav ti izzivi odpirajo nove priložnosti za razvoj inovativnih rešitev in krepitev konkurenčnosti podjetij: »Ključno vprašanje danes ni zgolj, kako se odzvati na podnebne izzive, temveč kako jih preoblikovati v priložnosti za inovacije – v rešitve, ki bodo podjetjem omogočile boljšo uspešnost na globalnem trgu. Podjetja, ki razvijajo inovativne rešitve, lahko naredijo več kot le odgovorijo na lokalni problem – ustvarijo lahko izdelke in storitve, ki so uporabni in konkurenčni tudi na drugih trgih.« Opozorila je tudi, da morajo zelena preobrazba, energetske inovacije, med drugim tudi na področju vodika, in digitalne tehnologije delovati povezano, če želi alpska regija dolgoročno ohraniti svojo razvojno in gospodarsko moč. Spomnila je tudi, da SPIRIT Slovenija podjetjem pomaga tudi pri konkretnih korakih zelenega prehoda. V okviru programa za podporo zeleni transformaciji gospodarstva je agencija doslej podprla 156 slovenskih podjetij, ki so razvila trajnostne strategije in izvedla projekte za zmanjšanje okoljskih vplivov ter učinkovitejšo rabo virov.

Na pomen čezmejnega sodelovanja in povezovanja med podjetji je opozoril tudi Wilhelm Nest, in izpostavil, da Slovenijo in Avstrijo povezujejo tesni gospodarski odnosi ter številna skupna izhodišča pri iskanju odgovorov na podnebne, energetske in razvojne izzive. Po njegovih besedah imajo prav tovrstni dogodki pomembno vlogo pri spodbujanju dialoga, izmenjavi znanja in oblikovanju novih partnerstev med podjetji iz obeh držav, še posebej na področju turizma, energije, gradbeništva, tehnologije in raziskav. »Alpska regija se spreminja, ta preobrazba zato prinaša tudi nove priložnosti. Alpska regija lahko postane globalni zgled za zelene tehnologije, podnebnim spremembam prilagojene poslovne modele ter digitalne rešitve v športu in turizmu,« je dejal in udeležence pozval k izmenjavi idej, iskanju novih poslovnih priložnosti in krepitvi čezmejnega sodelovanja.

V nadaljevanju sta potekali dve okrogli mizi.
Na prvi z naslovom »Zelene rešitve: Kako podnebne izzive spremeniti v konkurenčne prednosti«, ki jo je moderirala Mihela Hladin Wolfe, so sodelovali Berndhard Puttinger (Green Tech Valley Cluster), Tomaž Fatur (Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan), Tadej Gosak (Marles).
Sogovorniki so izpostavili pomen razvoja trajnostnih energetskih rešitev, učinkovite rabe virov ter inovativnih tehnologij, ki podjetjem omogočajo prilagajanje na podnebne spremembe in hkrati odpirajo nove poslovne priložnosti. Bili so si enotni, da je danes eden ključnih izzivov oblikovati cilje in razvojne vizije, ki bodo vzdržne tudi v prihodnosti, saj se gospodarsko in družbeno okolje spreminja izjemno hitro. Podjetja zato vse več pozornosti namenjajo dolgoročnim strategijam razvoja ter razmisleku, kako voditi organizacije na način, ki bo uspešen tudi v prihodnjih desetletjih, ob tem pa upoštevati negotovost glede prihodnjih potreb družbe in njenih pričakovanj.

Poudarili so, da so evropske države v globalnem merilu praviloma bistveno bolj okoljsko ozaveščene kot številni drugi deli sveta, kar podjetjem na evropskem trgu prinaša dodatne izzive. Evropska unija je v zadnjih letih postavila visoke okoljske standarde, ki jim morajo podjetja slediti – od uporabe certificiranih materialov do zmanjševanja okoljskega odtisa. Hkrati so izpostavili, da ima Slovenija kot gozdnata država pomembno prednost v razpoložljivosti lesa kot obnovljivega vira.
Dotaknili so se tudi koncepta regenerativne ekonomije, ki poudarja gospodarski razvoj na način, ki v ospredje postavlja ljudi in planet ter spodbuja obnovo naravnih virov, ne le njihovo trajnostno rabo. Narava je danes pogosto razumljena kot samoumeven in brezplačen vir, vendar se lahko ta pogled v prihodnosti bistveno spremeni, zato so potrebni preventivni ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.
Druga okrogla miza z naslovom »Digitalne rešitve: Turizem in šport prihodnosti« je bila posvečena vlogi digitalnih tehnologij pri upravljanju turističnih destinacij in organizaciji velikih športnih dogodkov. V razpravi, ki jo je vodil dr. Zoran Vaupot s SPIRIT Slovenija, so sodelovali Tomaž Ambrožič (Sport Media Focus), Tomislav Čeh (PKF Hospitality), Urška Starc Peceny (Arctur) in Silvia Wirnsberger (Business Lion). Pogovor je bil osredotočen na uporabo podatkov pri odločanju, personalizacijo turističnih storitev, krepitev mednarodne konkurenčnosti ter merljive trajnostne učinke. Govorili so tudi o tem, kako lahko digitalne rešitve pomagajo bolje upravljati tokove obiskovalcev, zmanjševati operativna tveganja ter izboljšati izkušnjo gostov ob hkratnem varstvu narave in okolja.

Strinjali so se, da digitalizacija, podatkovne rešitve in napredna analitika postajajo ključni dejavniki razvoja novih poslovnih modelov v turizmu in športu. Pri tem digitalizacija ne pomeni le tehnoloških orodij za organizacijo dogodkov, temveč tudi nove načine ustvarjanja in upravljanja skupnosti okoli športnih in turističnih doživetij. Športni dogodki so sicer med seboj zelo različni, vendar vse bolj postajajo del širše industrije, v kateri je pomembno graditi dolgoročno povezavo z obiskovalci in udeleženci – ne le v času samega dogodka, temveč skozi vse leto.
Izpostavili so tudi, da turizem ni zgolj vprašanje podatkov, statistik in analiz, temveč predvsem ustvarjanje kakovostnih doživetij. Prav povezovanje digitalnih rešitev z razvojem novih turističnih produktov odpira nove razvojne možnosti za destinacije. Ob tem so opozorili, da uspešnih praks drugih destinacij ni mogoče preprosto kopirati, temveč jih je treba prilagoditi lokalnemu okolju in njegovim posebnostim.

V prihodnosti bodo po mnenju sogovornikov uspešne predvsem tiste destinacije, ki bodo znale uravnotežiti privlačnost le te za obiskovalce s skrbjo za okolje in kakovostjo doživetja. Alpska regija ima izjemne naravne danosti in edinstveno lokacijo, zato je ključno razvijati inovativna, trajnostna in prepoznavna doživetja. V globalno konkurenčnem okolju bodo po njihovem mnenju namreč uspešni predvsem tisti, ki bodo pripravljeni inovirati, sodelovati ter razvijati rešitve, ki so prijazne do okolja.
Dogodek, ki ga je SPIRIT Slovenija organiziral v sodelovanju z Advantage Austria in ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je bil tudi priložnost za krepitev poslovnih povezav med slovenskimi in avstrijskimi podjetji. Slovenijo in Avstrijo povezujejo tesni gospodarski odnosi, pri čemer sodelovanje poteka na številnih področjih, med drugim v industriji, energetiki, transportu in turizmu.
Foto: STA/Katja Kodba
Poglejte tudi:
Poslovno sodelovanje Slovenije z AvstrijoZa informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.