V oddaljenih portugalsko govorečih deželah veliko poslovnih priložnosti za slovenska podjetja

torek, 13. november 2012

Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je 13. novembra 2012 izvedla seminar Kako poslovati s portugalsko govorečimi državami preko Portugalske, ki se ga je udeležilo 14 predstavnikov slovenskih podjetij, ki jih zanima poslovanje s portugalsko govorečimi deželami, kot so Brazilija, Angola, Mozambik, Gvineja Bissau in Zelenortski otoki.



 

Kot je udeležencem seminarja uvodoma poudaril Igor Plestenjak, direktor JAPTI, sta si Slovenija in Portugalska v številnih pogledih podobni, kar se kaže tako v razvitosti, gospodarskem položaju kot tudi v socialnih in demografskih dejavnikih, vseeno pa je blagovna menjava med državama še vedno zanemarljivo skromna, poleg tega lani v Sloveniji tudi ni bilo zaznati portugalskih investicij. »Slovenija je odprto, inovativno in izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki si v zadnjem času vse bolj prizadeva zgraditi tesne odnose z obstoječimi in potencialnimi trgovinskimi partnerji v Evropski uniji, predvsem v luči nove finančne perspektive 2014-2020. Ta predvideva precej denarja prav spodbujanju skupnih poslov podjetij iz različnih članic Unije na tretjih trgih, zato bi veljalo vzpostaviti povezave s portugalskimi podjetji in skupaj z njimi iskati nove priložnosti na hitro rastočih trgih,« je prepričan.



V nadaljevanju je Maria Leonor Jordao Penalva Esteves, stalna odpravnica poslov na Veleposlaništvu Portugalske v Ljubljani, pojasnila, da si portugalska vlada prizadeva zmanjšati proračunski primanjkljaj ter izvesti strukturne gospodarske reforme, ki bodo pospešile gospodarsko rast. V nadaljevanju je slovenskim podjetjem ponudila konkretno pomoč njihovega veleposlaništva pri vzpostavljanju poslovnih stikov tako na Portugalskem, kot tudi v portugalsko govorečih deželah Afrike in Latinske Amerike.

Bilateralne ekonomske odnose med Slovenijo in Portugalsko je predstavila Tanja Drobnič, vodja Oddelka za internacionalizacijo na JAPTI in poudarila, da se priložnosti za poslovno sodelovanje slovenskih podjetij s portugalskimi pojavljajo v vseh gospodarskih sektorjih. »Evropa kot celota se že nekaj let sooča s finančno in gospodarsko krizo, za uspešno obnovitev gospodarstva pa bodo rešitve znotraj podjetniških konzorcijev, ki jih predvideva Evropska unija ključnega pomena,« je poudarila. V konzorcijih bodo podjetja različnih držav Evropske unije združila moči za skupne nastope na oddaljenih trgih. V zvezi s tem je izpostavila tudi dejstvo, da imata obe državi odličen geostrateški položaj, tako lahko Portugalska predstavlja most za slovenska podjetja do kupcev v portugalsko govorečih deželah Afrike in Latinske Amerike, Slovenija pa kot del podonavske regije, s tradicionalno dobrimi odnosi s trgi vzhodne in Osrednje Evrope predstavlja prvovrstnega poslovnega partnerja portugalskim podjetjem.



»Portugalska ima strateško lokacijo, saj naše tesne vezi s portugalsko govorečimi državami Afrike in Latinske Amerike podjetjem odpirajo poslovna vrata na trg z 220 milijoni potrošnikov,« je dejala Ana Isabel Franco de Sousa Douglas iz AICEP Portugal Global. Portugalska vlada podpira aktivnosti podjetij v portugalsko govorečih deželah, saj je država majhna in se lahko razvija le zunaj svojih meja, je dodala. V nadaljevanju je predstavila pomembne trgovinske povezave Portugalske z oddaljenimi portugalsko govorečimi trgi kot so Brazilija, Angola in Mozambik. Poudarila je, da v Angolo izvaža več kot osem tisoč portugalskih podjetij, v Brazilijo več kot 1500 in v Mozambik več kot 2000, na vseh teh trgih pa so prisotna že vsa večja portugalska podjetja. »Od vseh teh je mozambiški trg najhitreje rastoč in ponuja ogromno priložnosti. Prednost sodelovanja in skupnega vstopa na te trge s portugalskim partnerjem je v tem, da Portugalci poznajo njihovo zgodovino, mentaliteto, poslovne običaje in jezik,« je zaključila.
 
Sledila je predstavitev dobre prakse poslovanja z Afriko in Latinsko Ameriko portugalskega podjetja SIBS International. Direktor evropske podružnice omenjenega podjetja Adam Tencza, je na primeru njihovega podjetja pojasnil, zakaj je za vstop in poslovanje na portugalsko govoreče afriške trge potrebno imeti najboljšo rešitev, izdelek oziroma storitev, izjemnega pomena pa sta še dobro poznavanje afriške kulture in odlično pozicioniran poslovni partner. »Pretežno kmetijsko naravnana in z rudami bogata gospodarstva se namreč vse bolj odpirajo poslovnemu svetu in ponujajo poslovne priložnosti za tiste, ki se zavedajo, da je Afrika eden izmed trgov prihodnosti, kar velja izkoristiti,« je dodal.



 
Inacio Bintchende, direktor podjetja GBI, LDA je udeležencem predstavil zanimivo zahodnoafriško državo Republiko Gvinejo Bissau, ki se ponaša z odlično geostrateško lego. Pojasnil je, da kljub temu da se država uvršča med revnejše in manjše države z zgolj 1,6 milijona prebivalcev v regiji, zagotovo sodi med potencialno zanimiva tržišča tudi za slovenska podjetja. »Predvsem ima odlično lego za razvoj pristaniških in logističnih storitev, z Angolo že potekajo dogovori o izgradnji pristanišča, ki bi »pokrivalo« okoliške dežele,« je poudaril. Omenil je konkurenčno prednost slovenskih podjetij pri vstopu na ta trg, in sicer zgodovinski okvir nekdanje Jugoslavije, v kateri je nekdaj študiralo veliko Afričanov, tudi iz Gvineje Bissau, in to je vstopnica, ki bo odprla marsikatera vrata do posla, je poudaril. In dodal, »da je na afriškem trgu ogromno priložnosti za prav vsako slovensko podjetje, le prilagoditi mora svoje produkte in storitve temu trgu ter izkoristiti zgodovinsko dediščino pri poslovanju.«


 
Udeleženci seminarja so se strinjali, da je na portugalsko govorečih trgih veliko poslovnih priložnosti za slovenska podjetja, včerajšnje srečanje pa je bilo dobra osnova za vzpostavitev kontaktov in razmislek o skupnih aktivnostih pri vstopanju na hitro rastoče oddaljene trge.
 
Seminar je JAPTI pripravil v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Veleposlaništvom Portugalske v Ljubljani in portugalsko Trgovinsko in investicijsko agencijo (AICEP Portugal Global.