V Srbiji vse bolj primanjkuje delovne sile
Ali lahko pomanjkanje delavcev v Srbiji nadomestijo tujci?
Uvoz delovne sile je vse pogostejši pojav v Srbiji. Namesto da bi delodajalci iskali delavce preko zavoda za zaposlovanje, se vse bolj obračajo na agencije za zaposlovanje tujih delavcev. Gradbena industrija, transport in gostinstvo ne morejo delovati brez začasnega uvoza delovne sile, pravijo v Gospodarski zbornici Srbije in poudarjajo, da je največja težava v zadnjih petih - šestih letih pomanjkanje delavcev za širitev proizvodnih in storitvenih zmogljivosti podjetij. Postavlja se vprašanje, od kod največ prihajajo tuji delavci v Srbijo in katera pravila ter obveznosti morajo spoštovati tako delavci kot delodajalci.
Da je pomanjkanje delovne sile postalo sistemski problem, meni Bojan Stanić iz Gospodarske zbornice Srbije.
Poleg gradbene industrije, transporta in gostinstva po mnenju Stanića delovna sila primanjkuje tudi v kmetijstvu za primarna sezonska dela, prav tako se vse bolj kaže pomanjkanje delavcev v predelovalni industriji. Sogovornik za Euronews Srbija poudarja, da so v Srbiji potrebni različni profili, od nekvalificiranih in kvalificiranih pa do inženirskih poklicev.
Da bi zadostili tem potrebam in stabilizirali trg dela, so bile poenostavljene procedure za prihod tujih delavcev v Srbijo.
"Imamo novo situacijo, da potrebujemo delovno silo iz tujine, da ne moremo zapolniti potreb domačega gospodarstva in da ne moremo zapolniti delovnih mest z domačim prebivalstvom," za Euronews Srbija navaja odvetnik Aleksandar Andrejić.
Po njegovih besedah se zakonodaja prilagaja na način, da tujim delavcem omogoča lažji prihod v Srbijo in začasno opravljanje dela pri srbskih delodajalcih.
"Obstajajo določene potrebe za katere se ve, da bodo trajale naslednjih nekaj let, bodisi v gradbeni industriji ali na drugih področjih, ki niso trajnega značaja. Da bi zadostili tem potrebam oziroma trgu dela, gremo v smeri poenostavitve celotnega postopka, da bi podjetjem olajšali prihod delavcev," pravi Andrejić.
Od kod največ prihajajo tuji delavci in kaj potrebujejo za delo v Srbiji?
V daljšem časovnem obdobju so prevladovali delavci iz Azije, ki so prihajali delat v Srbijo, predvsem iz Kitajske, Indije, Šrilanke, Pakistana in Turčije.Stanić navaja, da je v zadnjih treh letih največ tujih delavcev prišlo iz Rusije, kar je posledica vojne v Ukrajini in sankcij, ki jih je Zahod uvedel proti Rusiji.
"Veliko število delavcev iz Rusije in deloma tudi beguncev iz Ukrajine je prispevalo k našemu gospodarstvu, ne le kot delovna sila v specifičnih sektorjih, ampak tudi kot podpora naši potrošnji," pravi Stanić. Dodaja, da je dejstvo, da so evropska gospodarstva, pa tudi gospodarstva v regiji, odvisna od izvenevropskih migracij.
"Kar zadeva samo regijo, smo zdaj v občutljivi situaciji, če upoštevamo, da je Srbija nenazadnje najbolj razvito gospodarstvo in ponuja največ poslovnih priložnosti, vendar Srbiji ni v interesu, da čim več teh lokalnih, regionalnih emigrantov preprosto pride v Srbijo. To moti razmere v teh gospodarstvih. Ker smo del skupnega regionalnega trga, je naša ideja in želja, da lahko tudi ta gospodarstva normalno delujejo," meni Stanić.
Poudarja, da je treba biti pozoren na kakovost delovne sile, ki začasno prihaja v Srbijo, pri čemer morajo biti previdne tako država kot podjetja, ki zaposlujejo tuje delavce.
Za vstop v Srbijo nekateri tuji delavci potrebujejo vizum.
Od tega, iz katere države prihaja, in od medsebojnih sporazumov med našo državo in državo, iz katere prihaja, je odvisno, ali sploh potrebuje vizum za vstop v Republiko Srbijo, tako imenovani vizum D. Dobi se na neki podlagi, za prihod v Srbijo je potrebno imeti razlog. O drugih razlogih, kot je turizem, seveda ne bomo govorili. Konkretno, tukaj morate imeti delo in delodajalca, ki vas je povabil, da pridete in sklenete delovno razmerje. Torej prvi korak, ki ga morate storiti, je, da zaprosite za vizum D, ki bi vam omogočil vstop v Republiko Srbijo. Včasih se odda prošnja za vizum in delovno dovoljenje, je poudarja Andrejić.
Najpogosteje podjetje, ki želi zaposliti tujega delavca, uredi vso potrebno dokumentacijo. "Zdaj obstaja spletni sistem, preko katerega je postopek veliko lažji. Zahtevo lahko vloži delodajalec v imenu delavca ali pa to stori delavec sam, če se znajde," pravi Andrejić.
Kakšne pravice imajo tuji delavci?
Tuji delavci v Srbiji imajo v osnovi enake pravice kot državljani Srbije, ki so zaposleni. "Imeti morajo zdravstveno zavarovanje, prav tako morajo plačevati davke in prispevke, čeprav ti lahko variirajo glede na državo, iz katere prihajajo, in meddržavne sporazume. Ideja je, da so prišli na začasno delo in se bodo vrnili, vsekakor pa morajo biti zdravstveno zavarovani," Andrejić.Pojasnjuje, da morajo biti tuji delavci registrirani v sistemu zaposlovanja, kjer se jim odvajajo prispevki, ki jih lahko preverijo konec meseca. Inšpektorat za delo občasno preverja vsa ta dejstva, prav tako davčna uprava.
Stanić poudarja, da je treba strogo spoštovati pravice delavcev.
"Ne le v smislu zaščite naših delavcev pred morebitnimi neodgovornimi delodajalci, ne glede na to, da so morda člani Gospodarske zbornice Srbije, vsekakor moramo zaščititi tudi delodajalce pred neodgovornimi delavci. V tem smislu je vsekakor treba preveriti agencije, ki posredujejo pri uvozu oziroma te delovne sile. Znotraj naše zbornice imamo skupino, ki se ukvarja prav s trgom dela. Po drugi strani pa je seveda inšpekcijski nadzor na strani države," je dejal Stanić.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
