Vstop na telekomunikacijski trg Kanade

Od nedavnega velikega izpada telekomunikacijskega omrežja v državi in predloga združitve največjega kanadskega ponudnika telekomunikacij (Rogers) s četrtim največjim (Shaw), kanadski potrošniki vedno glasneje zahtevajo vzpodbujanje večje konkurence in nižjih cen, glede na razširjenost uporabe mobilnih in internetnih storitev v Kanadi.
 

Konkurenca na telefonumikacijskiem trgu Kanade

 
Za razliko od drugih držav veljajo v Kanadi posebni pogoji za vstop na domače telekomunikacijsko tržišče, kjer so tuji ponudniki podvrženi precej strogim merilom. Ker se veliki mednarodni ponudniki težko odločajo za vstop na kanadski trg, domači potrošniki plačujejo izredno visoke cene za telefonske in internetne storitve, hkrati pa je domača javnost še vedno razdeljena glede tega, ali bi morali olajšati vstop tujim telekomunikacijskim podjetjem na kanadski trg ali ne.
 
Kanadčani, ki podpirajo zamisel o lažjem vstopu mednarodnih operaterjev v Kanado, verjamejo, da bo to vodilo do dostopnejših cen in kakovostnejših storitev. V primerjavi z drugimi zahodnimi državami Kanadčani plačujejo ene najvišjih cen za storitve, kot so telekomunikacije, letalski prevozi in bančne storitve, in to predvsem zaradi zakonodaje, ki daje prednost podjetjem s sedežem v Kanadi. Z zaščito domačih podjetij pred mednarodno konkurenco je manj verjetno, da bodo ponudniki telekomunikacij s sedežem v Kanadi popustili konkurenčnim pritiskom, ki znižujejo cene in povečujejo obseg storitev.
 
Uspešna združitev podjetij Rogers in Shaw bi pomenila nadaljnje zmanjšanje števila konkurentov na kanadskem telekomunikacijskem trgu, kar bi vodilo do višjih stroškov, manj izbire za potrošnike in standardov, ki so pod nivojem drugih razvitih držav. Kritiki v tem primeru svarijo tudi pred možnim upadom števila inovacij in počasnejšim prehodom na tehnologije naslednje generacije.
 

Zadržanost do tujih ponudnikov

Po drugi strani prav tako niso vsi Kanadčani prepričani, da bi bilo treba tujim regulatorjem telekomunikacij olajšati vstop v Kanado. Kritiki menijo, da rahljanje pravil za vstop na trg za tuje telekomunikacijske ponudnike ne bo odpravilo temeljnih omejitev, ki omejujejo pogoje konkurence. Leta 2012 je zvezna vlada delno liberalizirala kanadsko telekomunikacijsko panogo, tako da je dovolila tuje lastništvo kanadskih operaterjev mobilnih storitev, ki imajo manj kot 10 % kanadskega tržnega deleža. Vendar je bil tujim igralcem še vedno onemogočen prevzem večjih telekomunikacijskih ponudnikov, kot so Rogers, Bell, Telus ali druga telekomunikacijska podjetja s sedežem v Kanadi. Kljub uvedbi teh sprememb se cena mobilnih in internetnih storitev v Kanadi ni bistveno znižala.
 
Tuji ponudniki, kot npr. T-Mobile (Nemčija) in Verizon (ZDA), imajo sicer možnost vstopa na kanadski trg, vendar so se odločili, da tega ne storijo. Glavni razlog, ki mednarodne igralce odvrača od vstopa v Kanado, je mogoče pojasniti z visokimi operativnimi stroški v državi, visoka stopnja regulativne negotovosti, visoki stroški frekvenčnega spektra, visoki kapitalski stroški in nizka gostota prebivalstva. Zaradi teh dejavnikov je nerealno pričakovati nizke cene mednarodnih ponudnikov v okolju s tovrstnimi specifikami.
 
V tem trenutku Kanadčani še vedno plačujejo več za storitve, ki so v drugih razvitih državah cenejše, prav zaradi kompleksnosti specifične situacije v državi. Čeprav v tem trenutku poteka javna razprava o tem, ali lahko tuji ponudniki rešijo telekomunikacijsko krizo v Kanadi, pa zgolj njihova prisotnost na kanadskem trgu ne bo dovolj za drastično reformo kanadske telekomunikacijske panoge.


Pripravil:

Simon Pribac
Kanadsko slovenska gospodarska zbornica


 

Preberite tudi: 

Kakšne so poslovne priložnosti na kanadskem trgu

Katere storitve nudijo slovenski poslovni klubi brezplačno