Zakaj ima Evropa le majhen tržni delež v globalni tehnološki industriji?

 

Evropa zaostaja v svetovni tehnološki revoluciji

Evropa nima nobenega tako velikega in uspešnega tehnološkega podjetja, kot so ameriški Google, Amazon ali Meta. Tržna vrednost Appla je na primer večja od celotnega nemškega borznega trga.

Nezmožnost Evrope, da bi ustvarila več velikih tehnoloških podjetij, velja za enega njenih največjih izzivov in je glavni razlog za stagnacijo njenih gospodarstev, ugotavlja The Wall Street Journal. Zdaj pa se situacija lahko še poslabša zaradi možnosti višjih carin, ki lahko povzročijo še nadaljnje zaviranje gospodarske rasti.

Vlagatelji in podjetniki pravijo, da so glavne ovire za rast tehnologije predvsem zadržana in tveganju nenaklonjena poslovna kultura, stroga delovna zakonodaja, kompleksni predpisi, manjši nabor tveganega kapitala ter počasna gospodarska in demografska rast.

Mario Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke, ki ga je EU zadolžila, naj pomaga ugotoviti, zakaj evropsko gospodarstvo stagnira, je kot ključni dejavnik izpostavil pomanjkanje uspešnega tehnološkega sektorja.
 

• ZDA in Kitajska, ki preplavljata tvegani kapital in vladno financiranje, veliko vlagata v umetno inteligenco (AI) in druge tehnologije, ki obetajo povečanje produktivnosti in življenjskega standarda. V Evropi so naložbe tveganega kapitala v tehnologijo le petino ravni v ZDA.
• Le 4 od 50 največjih tehnoloških podjetij na svetu je evropskih, kljub temu da ima Evropa bolj številno prebivalstvo in podobno raven izobrazbe kot ZDA, ter predstavlja 21 % svetovne gospodarske proizvodnje.
• Nobeno od 10 največjih podjetij, ki vlagajo v kvantno računalništvo, ni v Evropi.
• V zadnjih 50 letih so ZDA ustvarile 241 podjetij s tržno kapitalizacijo več kot 10 mlrd USD, Evropa pa le 14.
• V Evropi prevladujejo industrije, kot sta avtomobilska in bančna industrija, ki so že zdavnaj dosegle rast produktivnosti. Tipično podjetje med 10 najboljšimi javno kotiranimi ameriškimi podjetji je bilo ustanovljeno leta 1985, v Evropi pa leta 1911, navaja Mednarodni denarni sklad.
• Do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začela digitalna revolucija, je povprečen delavec v EU na uro proizvedel 95 % tistega, kar so proizvedli delavci v ZDA. Danes se je ta odstotek znižal na manj kot 80 %. Gospodarstvo EU je zdaj za tretjino manjše od ameriškega.

 
 

Večina evropskih zagonskih podjetij se težko širi z enakim tempom kot ameriška

Evropa ima raziskovalne univerze svetovnega razreda in bogato bazo inženirskih in znanstvenih talentov, od katerih jih veliko dela v vodilnih ameriških podjetjih.

Spotify ter fintech podjetji Revolut in Klarna so zgodbe o uspehu.



Tvegani kapital je prišel relativno pozno, vendar so se v zadnjem desetletju v Evropi naselila velika ameriška podjetja tveganega kapitala, vključno s Sequoia Capital, Lightspeed, Iconiq in NEA.

Na začetku digitalne revolucije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je Evropa ponašala z več vodilnimi polprevodniškimi podjetji (nizozemski ASML, britanski ARM), programskimi velikani (nemški SAP) in vodilnim proizvajalcem na področju mobilnih telefonov (finska Nokia).

Eden glavnih razlogov, zakaj Evropa zdaj zaostaja v tehnološkem sektorju, je tudi počasnost. Podjetniki se pritožujejo, da v Evropi vse traja dlje, od zbiranja denarja, upoštevanja lokalnih predpisov ter zaposlovanja in odpuščanja delavcev.

Večina evropskih zagonskih podjetij se težko širi z enakim tempom kot ameriška. Velikokrat se zato preselijo v ZDA, jih kupijo ameriška podjetja ali pa z njimi sklenejo partnerstvo.
Tudi eno največjih zagonskih podjetij v Združenem kraljestvu, dostavno podjetje Deliveroo, se je nedavno dogovorilo za prodajo svojega podjetja ameriškemu podjetju DoorDash za 3,9 mlrd USD.

Prav tako se uspešna evropska podjetja, ki delujejo na področju AI, povezujejo z ameriškimi podjetji, namesto da bi jim konkurirala.
Londonsko podjetje DeepMind je leta 2014 kupila Googlova matična družba Alphabet. 
Pariško podjetje Mistral AI, ki je v tekmi za izgradnjo velikih modelov AI zbralo več kot 1 mlrd USD, je podpisalo distribucijske pogodbe z Microsoftom, Googlom in Amazonom.

V Evropi večina poslovnega financiranja še vedno prihaja od bank, ki v primeru izgub običajno zahtevajo fizično zavarovanje, največkrat nepremičnino. Druge oblike financiranja vključujejo javno-pokojninske sklade, ki se izogibajo tveganju. Podjetniki pravijo, da so zgodnji vlagatelji tveganega kapitala zahtevali tudi pogoje, ki so ustanovitelje ovirali.
 

Kompleksni predpisi in specifična kultura

ZDA so velik integriran trg, medtem ko ima Evropa na desetine držav z lastnim jezikom, zakoni in davki.

Delovna zakonodaja upočasnjuje mobilnost delavcev, saj otežuje zaposlovanje in odpuščanje delavcev. V Evropi pogosto velja 3-mesečni odpovedni rok za odhod iz podjetja, v nekaterih primerih pa še 6-mesečna konkurenčna klavzula.

Do zadnjega leta ali dveh so bile delniške opcije v večini evropskih držav malo uporabljene, ker so bile obdavčene kot dohodek, preden so bile pridobljene.

Davki so višji, predpisi, namenjeni združevanju velikih podjetij, pa so za zagonska podjetja dragi in dolgotrajni.

Evropska podjetja porabijo 40 % svojih IT proračunov za skladnost s predpisi, je pokazala nedavna raziskava podjetja Amazon. Raziskava je tudi pokazala, da dve tretjini evropskih podjetij ne razume svojih obveznosti v skladu z zakonom EU o AI, ki je začel veljati lani poleti.

• Meta je zaradi predpisov EU za skoraj eno leto odložila lansiranje svojega najnovejšega modela AI v Evropi. Marca je začela uvajati omejeno različico, ki ne vključuje funkcij, kot sta ustvarjanje ali urejanje slik.
• Tudi Apple je svoje nove funkcije AI za iPhone v Evropi odložil na nekaj tednov.
• Programsko podjetje Bird, eno najuspešnejših nizozemskih zagonskih podjetij, je nedavno sporočilo, da namerava zaradi omejevalnih predpisov o AI, svoje glavne operacije preseliti iz Evrope v ZDA, Dubaj in druge lokacije.

Evropska mesta zasedajo najvišja mesta na lestvicah kakovosti življenja, daleč pred ameriškimi. Takšen življenjski slog pa prispeva tudi k manjši nagnjenosti k tveganju, skupaj s kulturo enakosti, ki se ne strinja z golimi ambicijami.


Viri:

• Factiva
• The Wall Street Journal
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju IKT

Izzivi širitve evropskih visokotehnoloških zagonskih podjetij

EU in ZDA na nasprotnih bregovih glede regulacije AI

Poslovno okolje ZDA



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.