Zakaj je Srbija privlačna za tuje vlagatelje?
Novica, da se je več srbskih mest in občin znašlo na vrhu seznama "evropskih mest in regij prihodnosti" revije fDi in publikacije Financial Timesa, je bila presenečenje za mnoge, ne pa tudi za strokovnjake, ki menijo, da so državne subvencije eden razlogov za njihovo visoko uvrstitev, poleg drugih ugodnosti, ki vplivajo na investicijsko klimo v Srbiji.
To klimo so prepoznali veliki in znani akterji na svetovnem trgu, pa tudi majhni in neznani, poleg Beograda je na seznamu mest prihodnosti leta 2024 še Leskovac, prvak v kategoriji malih mest, pa tudi Kragujevac, Zrenjanin, Subotica in Šimanovci, ki so v vrhu. Vsako od njih je imelo svoje značilnosti, ki so ga dvignile na vrh, vsem pa je skupno, da so prestižni status pridobila tudi z državnimi subvencijami za odpiranje novih delovnih mest.
Poleg njih so imeli "domačini" še dodatne ugodnosti kot so brezplačna zemljišča, gradnja ali vsaj udeležba v komunalni infrastrukturi. Resda so še druge lokalne skupnosti, ki imajo vse, a jih ni na tem prestižnem seznamu. Zato si je težko ustvariti sliko o povprečnem tujem investitorju, pa tudi o tem, ali so njihovi prevladujoči motivi za vlaganje v Srbijo povezani predvsem z višino subvencij. Uvedli so jih leta 2006, patentiral pa jih je takratni minister za gospodarstvo Mlađan Dinkić po irskem in slovenskem modelu. Takrat so se gibale v povprečju od 2.000 do 4.000 evrov na delovno mesto, od takrat pa do maja lani, ko so zaradi privabljanja neposrednih investicij spremenili merila za dodeljevanje spodbud, so se subvencije močno povečale.
Leta 2020 je na primer povprečna subvencija investitorjem na zaposlenega dosegla okoli 30.000 evrov. Resda je v to povprečje všteta tudi rekordna državna pomoč 144.000 na zaposlenega, ki je ta znesek verjetno še povečala. To so skrajnosti, ocenjuje pa se, da je od leta 2006 do danes povprečni strošek zaposlitve pri tujcu za srbske davkoplačevalce okoli 8.000 evrov. Ta denar je večinoma končal v predelovalni industriji, ocenjuje pa se, da je država od leta 2006 do 2022 namenila nekaj več kot milijardo evrov subvencij.
Tuji vlagatelji pa pravijo, da subvencije niso edini razlog, zakaj so denar vložili v Srbijo. Zanje je Srbija privlačna zaradi nižjih stroškov poslovanja, predvsem z vidika stroškov dela, bližine surovin, potrebnih za proizvodnjo, izogibanja carinam in drugim izvoznim stroškom na ciljne trge, pa tudi zmanjšanja transportnih stroškov dostave izdelkov do ciljnih trgih. Vse to je vodilo do tega, da je bilo od leta 2012 do 2023 zabeleženih okoli 35 milijard evrov tujih investicij. S tem denarjem so bili ustvarjeni pogoji, da je vsak četrti zaposleni v Srbiji delal za tujega delodajalca (približno 350.000 oseb). Njihovi prihodki so različni in se gibljejo od 500 do več tisoč evrov.
"Najnižje plače so značilne predvsem za tekstilno industrijo in druge panoge predelovalne industrije. Razlog za to je v dejstvu, da jim je država ob dodelitvi subvencije za delovno mesto dala možnost, da zaslužijo 20 % več od srbske minimalne plače. Zaposlovali so predvsem delavce s srednjo in nižjo izobrazbo. Največ subvencij je dobila industrija, najmanj pa visokotehnološka podjetja, ki ustvarjajo veliko dodano vrednost, zaposlujejo visoko izobražene in dobro plačane kadre, ki z inovacijami in kreacijami ženejo gospodarstvo naprej," navajajo predstavniki sindikatov.
Plače dobro plačanih kadrov se gibljejo od 1000 do nekaj tisoč evrov in so večinoma vezane na velike mednarodne korporacije, ki delujejo na področju informacijske tehnologije, komunikacij in prodaje. Zaradi njih se močno dvigne povprečna plača v tujih podjetjih, ki se giblje okoli 850-900 EUR. Precejšnje število teh velikih mednarodnih korporacij ponovno vlaga v Srbijo. Nekatera zaposlujejo več tisoč delavcev, medtem ko manjša podjetja, predvsem v proizvodnji tekstila in hrane, zaposlujejo od 100 do nekaj sto delavcev.
Po podatkih NBS so tuja podjetja v letu 2022 investirala 4,4 milijarde evrov, takšne ocene so tudi za leto 2023. Glede na geografsko poreklo, je bil največji priliv leta 2022 zabeležen iz evropskih (65,8 %) in azijskih držav (32,3 %). Posamezno je rekorderka Kitajska z 1,1 milijarde evrov, sledi ji Velika Britanija z okoli 270 milijoni evrov, na tretjem mestu pa je Nemčija s skoraj 260 milijoni evrov.
V letu 2023 (do novembra) je priliv v Srbijo znašal 4,2 milijarde evrov.
Po zadnjih javno dostopnih podatkih, ki se nanašajo na prilive v prvih dveh četrtletjih 2023, je bil največji priliv iz evropskih držav (okoli 66 %) in iz azijskih držav (32 %). Gledano po državah je še vedno rekorderka Kitajska s 592,6 milijona evrov, medtem ko so se mesta ostalih držav v primerjavi z letom 2022 spremenila. Druga je Nizozemska s 414,7 milijona evrov, sledijo Romunija s 124,5 milijona evrov, Velika Britanija s 122,5 milijona evrov in Nemčija s 117,1 milijona evrov.
Mihailo Vesović, direktor sektorja za strateške analize, storitve in internacionalizacijo PKS za Blic Biznis pravi, da je očitno, da je Srbija privlačna za tuje investitorje in da ni čudno, da se je več srbskih mest in občin znašlo na vrhu lestvice "Evropska mesta in regije prihodnosti", Financial Times.
"To je velik uspeh, saj je bilo spremljanih kar 350 evropskih mest, od Glasgowa in Londona do Barcelone, in ni naključen, temveč je rezultat dolgoročne naložbene politike, katere cilj je poleg spodbud za tuje investitorje, omogočiti želene učinke v kratkem roku. Leskovcu je na primer uspelo, ker je imel popolnoma opremljeno industrijsko cono. V zelo kratkem času je investitorjem omogočil vse priključke za elektriko, plin, vodo in druge komunalne potrebe, kot tudi dobre prometne in logistične povezave. Po drugi strani pa je Beograd prepoznaven po sektorju IT storitev, turizma, pa tudi po življenjskem slogu, kar je še posebej pomembno za velika multinacionalna podjetja," pravi Vesović.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
