Latvija

Mednarodno gospodarsko sodelovanje v Latviji

ZUNANJA TRGOVINA

Gibanje izvoza in uvoza

 

V letu 2014 je imela Latvija 2,4 mlrd EUR primanjkljaja v blagovni menjavi. Izvozili so za10,1 mlrd EUR blaga, uvozili pa za 12,5 mlrd EUR. Največ je Latvija v letu 2014 izvozila lesa in lesnih izdelkov, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv, pijače ter strojne opreme. Vodilni izvozni trg v letu 2014 je bila Litva, kamor so izvozili 18,7 % od celotnega izvoza. Pomembnejši izvozni trgi so še Estonija, Rusija, Nemčija in Poljska. Največ je Latvija v letu 2014 uvažala mineralnih goriv, električne, elektronske in strojne opreme, vozil ter plastike. Vodilni uvozni trg v letu 2014 je bila Litva, od koder so uvozili 17,6 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Poljska, Rusija in Estonija.


Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2012 - 2017 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
 

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 

Glavne izvozne blagovne skupine 2014

% od celote

Glavne uvozne blagovne skupine 2014

% od celote

Les in izdelki iz lesa

16,9

Mineralna goriva, olja

14,2

Električna in elektron. oprema

11,3

Električna in elektron. oprema

11,1

Mineralna goriva, olja

7,8

Stroji, jedrski reaktorji

8,7

Pijače, kis

5,2

Vozila

6,6

Stroji, jedrski reaktorji

5,1

Plastika in plastični izdelki

4,1

 

Vodilni izvozni trgi 2014

% od celote

Vodilni uvozni trgi 2014

% od celote

Litva

18,7

Litva

17,6

Estonija

11,9

Nemčija

11,4

Rusija

10,7

Poljska

11,3

Nemčija

6,9

Rusija

8,1

Poljska

6,5

Estonija

7,7

 

 
Vir: Factiva; ITC, september 2015.
 
 

Tuje neposredne investicije

Gibanje tujih neposrednih investicij 

 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2012 znašale 10,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2010 je znašala 12,7 %. Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2012 znašale 0,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2010 pa je znašala 13,0 %.

 

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2013 - 2016 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Vir: Factiva; ITC, september 2015.
 

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 

V obdobju januar 2003 - april 2015 so v Latviji zabeležili skupno 315 projektov TNI s strani tujih vlagateljev v skupni vrednosti 12,9 mlrd EUR. Povprečna vrednost naložbe na projekt je znašala 40,9 mio EUR. V tem obdobju je bilo s tega naslova ustvarjeno skupno 53.387 novih delovnih mest.

 

 

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2015

 

Država vlagateljica

Št. novo ustvarjenih delovnih mest

Št. projektov

Št. podjetij

Obseg investicij (v mio EUR)

Estonija

7.957

37

29

1.621,7

Švedska

2.800

36

29

982,9

Litva

9.257

34

30

1.352,2

ZDA

2.334

29

28

462,3

Nemčija

1.690

28

28

561,9

Rusija

2.212

24

21

1.003,8

Finska

1.641

21

19

1.209,6

Velika Britanija

1.502

15

15

707,4

Norveška

8.876

14

13

1.836,5

Danska

1.989

11

10

297,2

Druge države

13.129

66

61

2.869,1

Skupaj

53.387

315

280

12.904,5

 

 

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2015

 

Panoga

Št. novo ustvarjenih delovnih mest

Št. projektov

Obseg investicij (v mio EUR)

Nepremičnine

28.306

33

3.828,0

Finančne storitve

3.187

39

1.102,5

Hoteli in turizem

2.129

14

153,5

Gradbeništvo

1.984

18

733,4

Hrana in tobak

1.773

17

248,6

Progr. opr. in IT storitve

1.443

23

440,1

Transport

1.391

23

569,2

Kovine

669

12

79,7

Ind. stroj. opr. in orodja

606

14

62,7

Poslovne storitve

370

13

33,1

Drugi sektorji

11.529

109

5.653,8

Skupaj

53.387

315

12.904,5

 

 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2015.

 

Poglejte si tudi:

Ustanavljanje družb

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo