BDP v Franciji se je v drugem četrtletju 2023 povečal za 0,5 %
K rasti BDP je pozitivno prispevala zunanja trgovina
Po podatkih Nacionalnega statističnega urada (Insee), objavljenih 28.7.2023, se je v drugem četrtletju 2023 BDP v Franciji po prvih ocenah povečal za 0,5 % (po +0,1 v prejšnjem četrtletju). Zunanja trgovina je v drugem četrtletju pozitivno prispevala k rasti BDP (+0,7 točke po +0,5 točke). Izvoz se je okrepil (+2,6 % po -0,8 %), v manjši meri tudi uvoz (+0,4 % po -2,0 %). Močno se je povečal izvoz transportne opreme (+11,2 % po +1,8 %), pri čemer Insee izpostavlja enkraten posel dostavo velike čezoceanske ladje (op: vrednost pr. 1 mrd EUR). Izvoz storitev je stabilen (+0,1 %).Nasprotno je končno domače povpraševanje (brez zalog) ponovno negativno prispevalo k rasti (-0,1 točke, enako kot v prejšnjem četrtletju), zaradi padca potrošnje gospodinjstev (-0,4 % po 0,0 %). Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 0,1 % po -0,4 %. Zmanjšanje nakupov blaga s strani gospodinjstev v tem četrtletju (-0,7 % po +0,1 %) je posledica nadaljnjega padca porabe hrane, ki je upadla že šesto četrtletje zapored (-2,7 % po -2,6 %). Poraba energije se je upočasnila (+1,7 % po +6,2 %). Polovico povečanja v drugem četrtletju je mogoče pojasniti s povečanjem dejanske porabe energije, polovico pa z nadaljnjim znižanjem deleža izdatkov za energijo v breme države.
Prispevek sprememb zalog k spremembi BDP je bil rahlo negativen (0,1 točke).
Skupna proizvodnja se je v drugem četrtletju 2023 povečala za 0,8 % po 0,4 %, predvsem kot posledica dinamike predelovalne industrije (+1,1 % po +0,8 %). Proizvodnja se je pospešila v transportni opremi (+3,6 % po +2,8 %), izrazito upočasnila v rafinerijah (+1,7 % po +10,1 %). Proizvodnja energije je ostala dinamična v skladu s ponovnim zagonom jedrske flote (+4,1 % po +4,0 %).Pospešila se je tudi proizvodnja tržnih storitev (+0,7 % po 0,0 %). Nasprotno pa je upadla proizvodnja v gradbeništvu (–0,8 % po –0,3 %)
Več na: www.insee.fr/fr/statistiques/7655528?sommaire=7655731
Napovedi za l. 2024 in 2025
Centralna banka (Banque de France) je 20.6.2023 objavila junijske Makroekonomske napovedi 2023-2025, kjer izpostavlja, da so napovedi rasti in inflacije na splošno v skladu z napovedmi v marcu. Ob normalizaciji cen energentov in zmanjšanju tveganja motenj v oskrbi, bo gospodarska rast v začetku letošnjega leta zmerna, vendar vzdržljiva. Francosko gospodarstvo bo uspelo postopno zmanjšati inflacijo, brez recesije, kljub upočasnitvi gospodarske rasti.Po absorpciji preteklih večjih pretresov, vključno z francoskimi gospodarskimi partnerji, bo okrevanje francoske rasti nekoliko bolj postopno: 1,0 % l. 2024 in 1,5 % l. 2025. Za l. 2023 pa napovedujejo 0,7 % rast BDP (0,1 % več glede na napovedi v marcu, op.: za drugo četrtletje so napovedali sicer le 0,2 % rast BDP). Zunanja trgovina in izvoz bosta umirjeno okrevala. Zaostrovanje pogojev financiranja bi moralo postopoma zaviralno vplivati ne le na inflacijo, temveč začasno tudi na investicije. Potrošnja gospodinjstev naj bi se bo po pričakovanjih povečala le postopoma.
Potem ko je inflacija (harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin) v drugem četrtletju 2023 dosegla najvišjo vrednost, naj bi se v drugi polovici l. 2023 in pozneje postopoma zniževala. Do l. 2025 naj bi se zaradi polnega učinka sedanjega zaostrovanja denarne politike vrnila na raven okoli 2 %, če ne bo dodatnih šokov pri uvozu blaga. Na letni ravni naj bi v povprečju l. 2023 znašala 5,6 %, l. 2024 pa 2,4 %. Napoved je bila glede na marec popravljena navzgor zaradi nekoliko bolj vztrajnega zviševanja cen hrane. Na medletni ravni zadnjega četrtletja 2023 naj bi se znižala na približno 4 %. Padec t. i. osnovne inflacije (brez energentov in hrane) naj bi bil nekoliko počasnejši zaradi vztrajnejše rasti plač in cen storitev.
Napovedi so bile bistveno popravljene za zaposlovanje navzgor in brezposelnost navzdol. Stopnja brezposelnosti naj bi v l. 2023 dosegla 7,1 %, se nato rahlo povečala na 7,4 % v l. 2024 in l. 2025 dosegla 7,6 %, kar je še vedno precej pod ravnijo iz obdobja pred Covidom.
Javnofinančni primanjkljaj, ki bi lahko l. 2023 dosegel ali celo presegel 5 % BDP, naj bi do l. 2025 ostal nad 4 % BDP. Delež javnega dolga bi se do l. 2025 ustalil pri nekaj več kot 110 % BDP.
Napovedi sicer niso vzele v okvir ukrepov na javnofinančnem področju, napovedanih s strani gospodarskega in finančnega ministra Le Maire v juniju. Vlada je napovedala, da namerava prihodnje leto znižati proračunsko porabo, tako da naj bi se primanjkljaj znižal na 4,4 % BDP.
Centrala banka izpostavlja, da je v zvezi z junijsko napovedjo še vedno veliko negotovosti, vendar so na splošno uravnotežene.
Več na: publications.banque-france.fr/projections-macroeconomiques-juin-2023
Pripravila:
mag. Breda Korošec
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu
e-naslov: Breda.Korosec1@gov.si
