Danska gradi umetni energetski otok, vreden 28 mlrd EUR
Danska je 5.2.2021 sporočila, da je odobrila načrte za izgradnjo energetskega umetnega otoka v Severnem morju, kjer bi lahko ustvarili vetrno energijo za vsaj 3 mio gospodinjstev.
Danski parlament je junija 2020 sprejel politični okoljski okvir za zmanjšanje emisij CO2 v državi za 70 % do leta 2030. Okvir vključuje tudi načrte za prvi dve energetski vozlišči na svetu, na otoku Bornholm v Baltskem in Severnem morju. 4.2.2021 je parlament šel še dlje in potrdil načrt za postavitev energetskega vozlišča v Severnem morju, kjer bodo postavili umetni otok z vetrno elektrarno, ki bo sprva dobavila 3 (GW) električne energije.
Po navedbah ministrstva za podnebje, energijo in gospodarske javne službe, bi lahko kapaciteto pozneje povečali na 10 GW, kar bi zadostovalo za 10 mio gospodinjstev. To pa je veliko več elektrike, kot jo je potrebne za 5,8 mio prebivalcev Danske.
"Jasno je, da je to preveč samo za Dansko in tudi zaradi tega to vidimo kot del večjega evropskega projekta," je dejal danski minister za podnebje, Dan Jorgensen in dodal, da želi Danska odvečno energijo izvoziti tudi v preostale evropske države.
Načrti za umetni otok pa vključujejo tudi uporabo elektrolize za pridobivanje vodika za proizvodnjo obnovljivih goriv, ki so med drugim pomembne za pomorski promet.
Gradnja umetnega energetskega otoka je največji gradbeni projekt v zgodovini Danske. Otok bo v večinski lasti danske vlade v partnerstvu z zasebnimi podjetji, gradnja pa naj bi stala okoli 210 mlrd DKK ali približno 28 mlrd EUR.
Otok bo bolj kot tradicionalna vetrna elektrarna na morju deloval kot energetsko vozlišče, ki bo omogočalo povezave z vetrnimi elektrarnami drugih držav za učinkovito distribucijo dohodne energije.
Končna velikost energetskega otoka še ni dokončno določena. Po ocenah ministrstva naj bi obsegala od 120.000 do 460.000 m2.
Tudi skupno število vetrnih turbin še ni dokončno določeno, ocene pa se gibljejo med 200 in 600 enotami. Kraki vetrnic naj bi segali 260 m nad morjem.
Medtem ko je namen projekta zagotavljati dovolj energije za elektrifikacijo Danske, je Jorgensen tudi dejal, da upajo, da bi lahko projekt ponudil smernice večjim državam, ki se želijo preusmeriti in se soočiti s podnebnimi spremembami.
Danska je majhna država in je odgovorna le za približno 0,1 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, zato za podnebje takšen projekt ni tako pomemben. Bolj je pomemben z vidika zgleda in vplivanja na druge, večje države.
Naslednji koraki projekta vključujejo presojo vplivov na okolje in pogovore s potencialnimi vlagatelji, zato se bo gradnja začela šele čez nekaj let. Po navedbah ministrstva se bo gradnja verjetno začela okoli leta 2026 in končala nekje med letoma 2030 in 2033.
Danska trenutno 40 % električne energije proizvede iz vetrne energije. V skladu z danskim podnebnim zakonom se je država zavezala k ambicioznemu, 70 % zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030, do leta 2050 pa naj bi postala ogljično nevtralna država. Decembra lani je država sporočila, da končuje vsa nova raziskovanja nafte in plina v Severnem morju.
Na danskem ima sedež tudi družba Vestas Wind Systems, ki je največja svetovna proizvajalka vetrnih turbin, prav tako pa v državi deluje tudi razvijalec vetrnih elektrarn na morju, družba Orsted.
Viri: Factiva, LogisticsMiddleEast.com, Agence France Presse, BBC news
Več informacij o globalnih trendih na področju obnovljivih virov energije
