Danske parlamentarne stranke sprejele obsežen Infrastrukturni načet 2035 vreden približno 21,5 milijard EUR
Danske parlamentarne stranke so sprejele obsežen dogovor "Infrastrukturnega načeta 2035", ki je največji tovrstni načrt doslej, vreden približno 160 milijard DKK (približno 21,5 milijard EUR), ki se bo izvajal v dveh investicijskih fazah, 2022-2028 in 2028-2035. Od tega bo novih projektov v vrednosti 106 milijard DKK (približno malo več kot 14 milijard EUR).
Finančni minister Nicolai Wammen je na tiskovni konferenci skupaj s pristojnimi ministri in predstavniki/predsedniki parlamentarnih strank, posebej izpostavil/zagotovil, da so vsi načrtovani projekti prometne infrastrukture v skladu z vladnimi načrti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 70 % do leta 2030. Po besedah ministra Wammena omenjeni sporazum naj bi Dansko še močneje povezal (vzhod-zahod, sever-jug) in zmanjšal zastoje na cestah, ne da bi ogrožal t. i. zelenega prehoda.
To bo med drugim doseženo tudi z uporabo podnebju prijaznega asfalta, vlakov na baterijski (električni) pogon in namestitev polnilnic ob državnih cestah. Infrastrukturne rešitve naj bi zmanjšale težave v prometu, okrepile javni prevoz in ustvarile pogoje za prehod na zelene načine prevoza. Ministrska ekipa zagotavlja, da za razliko od prejšnjih infrastrukturnih načrtov je infrastrukturni načrt 2035 CO2-nevtralen.
Gre za smiselno naložbo v javni prevoz, ceste in kolesarske poti, ki bodo marsikomu olajšali vsakdanje življenje, danskim podjetjem pa zagotovile boljše pogoje za poslovanje, lažjo prodajo/dostavo blaga in ustvarjanje delovnih mest.
Zaradi tega so med drugim predvidene velike naložbe v javni prevoz in širitev cestnega omrežja kjer je največ zastojev. Približno polovica načrtovanih naložb, več kot 86 milijard DKK (približno 11,6 milijard EUR), od tega je za 45 milijard DKK (približno 6 milijard EUR) novih naložb, namenjenih za nadgradnjo nacionalnega železniškega omrežja in izgradnjo novih železniških povezav, vključno z investicijami v podzemno in S-train (t.i. lahka povezava z vlakom na krajših progah) infrastrukturo, in sicer v prvi fazi v Kopenhagnu in drugem največjem mestu Aarhusu.
Približno 64 milijard DKK (nekaj več kot 8,6 milijard EUR) bo namenjenih za gradnjo t. i. cest prihodnosti, vključno z novo avtocesto sever-jug na Jutlandu, kar bo bistveno prispevalo k reševanju prometnih zastojev in bo vplivalo na večjo povezanost znotraj Danke. Med temi projekti je tudi most ali podvodni tunel med otokoma Als (sedež Danfosa) in Fyn, ki bo po besedah predsednik uprave Danfossa, Jørgena Madsa Clausena, nekaj za kar se je Danfos vseskozi zavzemal, saj bo povezava omogočila nadaljnji razvoj družbe.
Približno 11 milijard DKK bo namenjenih trem ključnim regionalnim razvojnim projektom, ki bodo prispevali k lokalnemu razvoju in razvoju prometa v celotni regiji.
3 milijarde DKK bo namenjenih za izgradnjo novih kolesarskih poti, zaradi katerih bo več ljudi izbralo kolo kot prevozno sredstvo kar bo bistveno vplivalo tudi na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Izvršni direktor Danske Industri (DI), Lars Sandahl Sørensen, ocenjuje sporazum kot zgodovinski, ki je vseobsegajoč in dolgoročen dogovor, ki postavlja temelje za družbo prihodnosti in ustvarja stabilne pogoje za razvoj poslovne skupnosti. Po njegovih besedah bo DI proaktivno sodelovala pri uresničevanju načrta, saj bodo v prihodnjih letih intenzivno delali na zeleni preobrazbi prometnega sektorja oz. intenzivirali bodo svoje aktivnost za več prometa z električnimi vozili in vlaki.
Gre za velike gradbene projekte v katere bo vloženo veliko finančnih sredstev. Projekte, ki bodo zahtevali veliko znanja in tudi inovacij. Pri izvedbi projektov pa bo verjetno tudi prostor za slovenska podjetja s specifičnimi znanji na področju prometne infrastrukture, gradbeništva itn.
Pripravila:
Milena Stefanović Kajzer
Veleposlaništvo RS Kopenhagen
E: Milena.Kajzer@gov.si
