IMF: Potreben je nov program za zatiranje sive ekonomije v Srbiji, inflacija se bo zmanjšala, BDP pa povečal
Vodja urada Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Srbiji Yulia Ustyugova je v Beogradu poudarila, da je vsekakor potrebno "zadržati gospodarski razcvet" ter sprejeti nov program za zniževanje sive ekonomije, ki bo še kako pomemben za uvajanje e-fiskalizacije in e-računov.
Yulia Ustyugova je na panelni razpravi z naslovom "Makroekonomski trendi v letu 2023", ki jo je organizirala NALED-ova Zveza za pošteno konkurenco, povedala, da IMF za vsa evropska rastoča gospodarstva, med katere se uvršča tudi Srbija, predvideva zniževanje obrestnih mer, in sicer iz zdajšnjih 4,3 odstotka iz leta 2022, na samo 2 odstotka v letu 2023. Spremembe se pričakuje že v drugi polovici letošnjega leta, s postopnim nadaljevanjem v letu 2024.
IMF pričakuje, da se bo inflacija tako v Evropi kot v Srbiji letos znižala zaradi nižjih cen energrntov in hrane
Ustyugova je opozorila, da je potrebno z ukrepi denarne politike vplivati na še nadaljnje zniževanje inflacije, pri čemer naj bi bila v pomoč tudi fiskalna politika, za morebitne nove krizne razmere pa je potrebo zagotoviti rezervne sklade.Glavni ekonomist OTP banke v Srbiji Dragoslav Veličković ter direktor oddelka za upravljanje s sredstvi in obveznostmi v Erste banki Miloš Zečević sta se strinjala, da v letošnjem letu v Srbiji do kakšnih bistvenih sprememb pri tečajih evra in dinarja ne bo prišlo, saj je trenutnih deviznih rezerv več kot dovolj, tudi izvoz raste hitreje kot uvoz, kar posledično vpliva na stabilnost menjalnih tečajev.
Ob upoštevanju, da bo Narodna banka Srbije dvignila referenčno obrestno mero (trenutno je 5,25 odstotna), kar seveda vpliva na obrestne mere komercialnih bank, Zečević predvideva, da bo v letu 2023 obrestna mera višja za 0,5 odstotka, kar bo dejansko vplivalo na zmanjševanje zadolževanja v dinarskih gotovinskih kreditih, kot tudi na zniževanje stanovanjskih kreditov. Euribor pa naj bi se zaradi rasti cen nepremičnin dvignil vse do 3,4 odstotka.
V letu 2023 se glede na napovedi IMF-ja in Ministrstva za finance sicer pričakuje nekoliko nižjo gospodarsko rast, predvidoma se bo gibala nekje med 1 in 1,5 odstotka.
Povedal je še, da ima srbski bančni sektor na razpolago velike količine prostega denarja, kar bo seveda znižalo obrestne mere za varčevalce, obenem pa bo vplivalo tudi na obrestno mero za bančne nakupe državnih obveznic.
Opozoril je na dejstvo, da so centralne banke dejansko veliko prepozno začele z zajezitvenimi ukrepi za znižanje inflacije ter da je tako osnovno vprašanje v tem, kaj se bo s slednjo sploh zgodilo - jim bo inflacijo uspelo zatreti, oziroma ali bodo centralne banke začele zniževati obrestne mere.
Veličković je obenem poudaril, da so se cene energentov v primerjavi s pomladjo oziroma minulim letom sicer resda znižale, da pa v zadnjih dveh mesecih znova rastejo, kar seveda zahteva previdnost.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
e-mail: danijela.fisakov@spk.rs
