Na tujih trgih obilo priložnosti za slovenska podjetja - uspešen zaključek Evropskega tedna podjetništva
Nacionalnega otvoritvenega dogodka Evropskega tedna podjetništva in Tedna enotnega trga 2012, ki se je 15. oktobra odvijal v dvorani City Hotela v Ljubljani, se je udeležilo več kot 150 slovenskih podjetnikov in tistih, ki bi to šele želeli postati. Prvi dan Evropskega tedna podjetništva je bil v znamenju predstavitve enotnega trga Evrope, torek in sreda pa sta bila posvečen vsebinam, ki so povezane z internacionalizacijo.
Udeležence je nagovoril mag. Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je dejal, »da trenutne gospodarske razmere za podjetništvo ta hip ne v Sloveniji ne v Evropski uniji ta hip niso najbolj spodbudne, saj so marsikje tudi znotraj enotnega trga poslovna okolja zaradi finančnega položaja držav članic veliko manj prijazna kot pred leti. Spodbudno pa je, da se kljub temu v Sloveniji zavedamo dejstva, da je podjetništvo tisti generator razvoja, ki tudi v času krize najde svoje priložnosti in daje odlične rezultate.« V nadaljevanju je poudaril velik pomen čezmejnega poslovanja in spodbujanja ter nudenja podpore slovenskim podjetjem na poti k mednarodnemu poslovanju. »Izvoz še vedno ostaja ena glavnih komponent slovenskega gospodarstva, ki je kljub slabšemu stanju v gospodarstvu v vzponu,« je dodal.
Kot je uvodoma pojasnil Igor Plestenjak, direktor JAPTI, je letošnji Evropski teden podjetništva v Sloveniji nosi naziv Z nami uspešneje na tuje trge! in je tematsko posvečen vstopu slovenskih podjetij na tuje trge. »Slovenija je majhen trg, zato je danes poslovanje na tujih trgih za slovenska podjetja postalo že skorajda pravilo in ne izjema. Na teh trgih so nove poslovne priložnosti, teh je veliko, v različnih oblikah sodelovanja.« Vendar pa se je za vstop na tuje tržišče treba temeljito pripraviti. »Po naših opažanjih se veliko podjetij izvoza loteva spontano, po naključju, podcenjujejo pomembnost priprave izvoznega načrta ter stroške vstopa na posamezno tržišče in se ne zavedajo vseh dejavnikov, ki jih morajo preučiti,« je opozoril. JAPTI kot izvajalska agencija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo slovenskim podjetjem, izvoznikom in potencialnim izvoznikom, ponuja zaokrožen sklop storitev, s katerimi servisira podjetja v vseh fazah razvoja mednarodnega poslovanja.
Tanja Drobnič, vodja Oddelka za internacionalizacijo na JAPTI je predstavila celovit splet podpornih storitev, ki jih JAPTI ponuja tistim, ki šele razmišljajo o podjetniški poti, za podjetja na začetku njihove poti, pa potem ko se razvijajo in rastejo, in pridejo do točke, ko želijo svoje poslovanje razširiti tudi na trge zunaj meja naše države, svoje storitve pa ponuja tudi tujim investitorjem. Pri storitvah JAPTI za izvoznike je izpostavila tudi pomen alternativnih načinov pomoči slovenskim podjetjem na tujih trgih v obliki slovenskih poslovnih klubov v tujini in častnih konzulov, ki države ne stanejo veliko, podjetja pa njihovo pomoč ocenjujejo kot izjemno koristno.
Več o podpornih storitvah JAPTI.
Kot vsaka pomembna poslovna odločitev, se tudi vstop na tuje trge prične s temeljitim razmislekom, predpripravo, analizo in načrtom, saj se brez tega lahko ta sprevrže v predrago avanturo, so si bili enotni sodelujoči na dogodku posvečenemu internacionalizaciji, ki je 16. oktobra v okviru 4. Evropskega tedna podjetništva potekal v City Hotelu v Ljubljani. Poleg tega se pri izbiri tujega trga velja ozreti tudi po vzhodnih trgih, predvsem madžarskemu in ruskemu, kjer je obilo neizkoriščenih priložnosti.
Na dogodku, ki se ga je udeležilo 70 podjetnikov, je Daša Rakovec, vodja Sektorja za internacionalizacijo in tuje neposredne investicije na JAPTI poudarila, da je Slovenija zelo odprta, konkurenčna in izvozno orientirana država. »Gospodarstvo se močno opira na izvoz, ta pa v družbenem bruto proizvodu dosega okoli 60 % in ostaja gonilna sila gospodarske rasti, kar je v kriznih časih še posebej pomembno,« je izpostavila. Usmerjeni smo predvsem na trge Evropske unije, kamor izvozimo tri četrtine vsega izvoza, naše največje izvozne partnerice pa so Nemčija, Italija, Avstrija, Francija in Hrvaška. »Med izvozniki prevladujejo mikro podjetja, zato je tu vloga JAPTI izjemnega pomena, saj ponuja celovit splet storitev za izvoznike v vseh fazah njihovega mednarodnega poslovanja in so namenjene ravno mikro, malim in srednje velikim podjetjem,« je poudarila. Storitve, ki jih izvoznikom ponuja JAPTI, so povsem brezplačne in znižujejo stroške, ki jih imajo posamezna podjetja pri vstopanju na tuji trg ali širjenju dejavnosti na tem tujem trgu, ter opozorila udeležence, da je temeljita priprava na izvoz ključna za uspeh na tujem trgu.
In katere so te storitve? »JAPTI podjetja informira o poslovnem okolju, poslovanju in izvoznih poslovnih priložnostih na tujih trgih preko poslovnega portala www.izvoznookno.si, jih nauči načrtovati in izvajati mednarodne aktivnosti ter zagotavlja izvozno svetovanje in konkretno pomoč na tujih trgih s pomočjo 16 slovenskih poslovnih klubov v tujini, katerih aktivnosti sofinancira,« je poudarila mag. Mateja Gnidovec, z Oddelka za internacionalizacijo na JAPTI. Poleg tega JAPTI organizira vhodne in izhodne gospodarske delegacije ter skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na mednarodnih sejmih v tujini, podjetjem pa ponuja tudi možnost sofinanciranja tržnih raziskav na novih tujih trgih in možnost sofinanciranja individualnega nastopa podjetja na mednarodnih sejmih v tujini. »Nepogrešljivo orodje vseh potencialnih in tudi obstoječih izvoznikov je spletni portal www.izvoznookno.si, ki je vstopna točka za informacije o poslovanju in izvoznih poslovnih priložnostih za kar 51 držav. Na njem so podjetjem na voljo podatki o gospodarskem in poslovnem okolju, zunanji trgovini, bilateralnih ekonomskih odnosih, poslovni zakonodaji, največjih podjetjih in makroekonomskih indikatorjih v predstavljenih državah,« je pojasnila. Poleg tega pa lahko podjetja uporabijo tudi napredno iskanje držav glede na velikost in gospodarske kazalce.
Več o storitvah JAPTI za izvoznike.
Premišljen in načrtovan nastop na tujih trgih poveča uspešnost poslovanja podjetja v mednarodnem okolju in zmanjšuje možnost napak in nepredvidenih stroškov, je poudarila Mateja Jarc iz Oddelka za internacionalizacijo na JAPTI. Zato JAPTI skupaj s švedskimi partnerji izvaja program Izobraževanje za mednarodno poslovanje (ITM – International Trade Management), ki velja za enega najučinkovitejših mednarodnih izobraževalnih programov s področja mednarodne trgovine v EU. »Izobraževalni program je odlična kombinacija akademskega in praktičnega izobraževanja, njegova glavna prednost pa je v izjemno praktični usmerjenosti programa, ki podjetja prisili k razmisleku in temeljitemu načrtovanju izvoznih aktivnosti ter jim na ta način prihrani nepotrebne stroške in napake. Podjetja naučimo sistematičnega pristopa k mednarodnem poslovanju, saj se po naših izkušnjah še ogromno podjetij izvoza loteva povsem naključno, spontano, poleg tega podcenjujejo pomembnost priprave izvoznega načrta ter stroške vstopa na posamezno tržišče, izvozniki začetniki pa se lotevajo preveč trgov naenkrat, saj se ne zavedajo dovolj dobro, da je izvoz lahko zelo draga avantura, je še dodala.
Več o izvoznem načrtu.
Doc. dr. Draško Veselinovič, direktor Gea College, d. d. je pojasnil pomen bonitet za izvozni posel. Orisal je gospodarsko situacijo v svetu, izpostavil, da se je današnja gospodarska kriza pričela v ZDA, največje težave zaradi nje pa imamo v Evropi. Udeležencem je predstavil, katere elemente pri odobritvi kredita upoštevajo banke, poleg bilance so to še vizija podjetja, finančni načrt, bodoče investicije, partnerske povezave, število zaposlenih, stroške, tudi kliping … Izpostavil je tudi višino posebnih rezervacij, ki jih mora banka oblikovati glede na bonitetni razred, kateremu podjetje pripada.
Več o pomenu bonitet za izvozni posel.
Podjetniki imajo kljub vzpostavljenemu enotnemu trgu Evropske unije še vedno kar precejšnje težave, če želijo delovati v drugi državi, je dejal mag. Dušan Zužič iz Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Zato morajo države vzpostaviti eno ali več enotnih kontaktnih točk za možnost dostopa do poslovnih informacij iz tujine, preko katerih ponudnikom storitev nudijo vrsto informacij o zahtevah za ustanovitev ali opravljanje storitev, urejanje formalnosti na enem mestu ter možnost opraviti vse formalnosti na daljavo ali elektronsko,« je pojasnil.
V popoldanskem delu je na okrogli mizi z naslovom Vzhodni trgi Evrope - priložnosti in pasti za slovenska podjetja beseda tekla o priložnostih za slovenske izvoznike na ruskem in madžarskem trgu. Zanimivo je, da blagovna menjava Slovenije poteka z državami na osi sever, jug in zahod, vzhod pa je še relativno neizkoriščen. Ruski trg s 143 milijoni prebivalcev je zanimiv tudi za slovenska podjetja, ki se za vstop nanj večinoma odločijo preko Moskve, kjer je ravno zaradi tega velika konkurenca, je poudaril Vidko Filipič iz Gospodarskega oddelka Veleposlaništva RS v Rusiji, in pristavil, da je bistveno za uspeh na tem trgu najti pravega poslovnega partnerja, predvsem pa Rusom ne smeš ničesar vsiljevati, zato si je za sklenitev posla v Rusiji treba vzeti čas.
Svoje izkušnje s poslovanjem na ruskem trgu je predstavil Dušan Olaj, direktor podjetja Duol, d. o. o., ki je pojasnil, da mora vsako podjetje najti svoj način vstopa na trg, sami so to počeli z obiskovanjem sejmov , kjer so se predstavljali. Podjetjem, ki jih zanima ta trg, je svetoval, naj pohitijo, saj se počasi zapira, ponudbe in s tem konkurence je vse več, je pa po njegovih opažanjih ta trg veliko manj zahteven, kot zahodni trgi. »Če na zahodnem trgu veljajo eksplicitne tržne zahteve, pa ruski trg dopušča še kar nekaj variacije v ceni in tudi kakovosti,« je dodal. Marko Peric vodja prodaje za tuje trge iz podjetja Goap, d. o. o., ki uspešno deluje na Madžarskem, je poudaril, da je nam, Slovencem, madžarski trg tako fizično kot miselno bližji od ruskega, saj smo pravzaprav sosedje, zaradi bližine pa je za majhno podjetje na ta trg tudi lažje vstopiti. Sami so se trga lotili ravno zaradi bližine, pomagali so si s častnimi konzuli, poslovnimi klubi, nanj pa so vstopili preko lokalnega partnerja.
Gordan Ban, predsednik društva Slovensko – madžarskih poslovnežev je poudaril, da Madžarska predstavlja 5 najpomembnejšo gospodarsko partnerico Slovenije, blagovna menjava med državama se vsako leto povečuje. Poslovnih priložnosti za skupno sodelovanje je veliko, »naše društvo ponuja odličen forum informacij za slovenska podjetja na Madžarskem in za madžarska podjetja, ki se zanimajo za vstop na slovenski trg.«
Csaba Toth, direktor Emonika, d. o. o., madžarski investitor v Sloveniji, pa je dejal, da dejstvo, da smo tako Slovenci kot Madžari srednjeevropejci, gotovo pomeni prednost tudi pri vstopanju na trg. Slovenskim podjetjem je svetoval, naj si pri utiranju na katerikoli tuji trg najdejo zanesljivega poslovnega partnerja, po možnosti iz iste panoge, v kateri delujejo sami in se z njegovo pomočjo lotijo osvajanja trga.
Tanja Drobnič, vodja Oddelka za internacionalizacijo na JAPTI je izpostavila pomen madžarskega trga kot dela Podonavske regije in v tem kontekstu pozvala podjetja, naj poleg klasičnega poslovnega sodelovanja z madžarskim podjetjem, razmislijo tudi v smislu povezovanja za skupne projekte na drugih trgih. »Ruska federacija pa velja za zahteven in diverzificiran trg, na katerem sicer vlada velika konkurenca, obenem pa ponuja tudi veliko priložnosti,« je dodala. Pri tem je opozorila tudi na pomoč, ki jo podjetjem pri vzspostavljanju psolovanja na obeh trgih ponuja JAPTI.
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da oba trga, tako ruski kot madžarski ponujata obilo možnosti za poslovno sodelovanje. Vendar pa nobena agencija in noben posrednik ne more prevzeti podjetniške iniciative in namesto podjetja narediti posla, podjetju lahko le pomaga odpreti marsikatera vrata, posel pa mora podjetje skleniti samo.
Obenem je potekala tudi vzporedna okrogla miza o pomenu elektronskega poslovanja, e-identitete in e-storitev za podjetja danes, kaj je dobro vedeti za jutri. Proti koncu dneva pa so bile predstavljene tudi možnosti financiranja podjetniških projektov z evropskimi sredstvi.
mag. Radovan Žerjav Igor Plestenjak, direktor JAPTI
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Daša Rakovec, JAPTI Tanja Drobnič, JAPTI
Mateja Jarc, JAPTI mag. Mateja Gnidovec, JAPTI
doc. dr. Draško Veselinovič Okrogla miza Vzhodni trgi Evrope
V sredo, 17. oktobra 2012 pa so podjetniki imeli možnost individualnih pogovorov s predstavniki 14 slovenskih poslovnih klubov v tujini, ki odlično poznajo poslovno okolje v Avstriji, Bolgariji, BiH, Črni Gori, Italiji, Izraelu, Makedoniji, Romuniji, Srbiji, Ukrajini, ZDA, na Kosovem, Hrvaškem in Madžarskem. Predstavniki slovenskih poslovnih klubov so opravili kar 165 individualnih razgovorov s slovenskimi podjetji.
Predstavniki slovenskih poslovnih klubov v tujini slovenska podjetja pozivajo, naj se dobro pripravijo za vstop na tuji trg. Opažajo namreč, da se vse preveč slovenskih podjetij izvoza loteva spontano, po naključju, podcenjujejo pomembnost priprave izvoznega načrta ter stroške vstopa na posamezno tržišče in se ne zavedajo vseh dejavnikov, ki jih morajo preučiti. Pri vstopu na tuji trg je treba temeljito analizirati trg, ponudbo in povpraševanje ter konkurenco, skrbno izbrati primerne proizvode, temeljito analizirati način vstopa na trg in delovanje na tujem trgu ter natančno opredeliti cilje vstopa. Šele ko vse to natančno razdelajo, jim poslovni klubi lahko konkretno pomagajo pri iskanju potencialnih kupcev oziroma poslovnih partnerjev.
Poslovni klubi bodo najučinkoviteje pomagali pri iskanju kupcev in poslovnih partnerjev podjetjem, ki jim bodo predložili profil podjetja in natančen opis proizvodov, vključno s profilom potencialnih kupcev in poslovnih partnerjev, motive in razloge za poslovanje na trgu ter želeni način nastopa na trgu in seveda cilje poslovanja na trgu.
Individualni sestanki slovenskih podjetij s predstavniki
slovenskih poslovnih klubov v tujini
Tako se je zaključil letošnji četrti Evropski teden podjetništva, ki ga je v Sloveniji organiziral JAPTI kot nacionalni koordinator s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na tridnevnem dogodku, ki se ga je udeležilo 300 udeležencev, je na 17 delavnicah, predstavitvah in okroglih mizah aktivno sodelovalo več kot 40 predavateljev.
