Neizkoriščen potencial vetrne energije v Albaniji

 

Kljub obilici vetra v Albaniji še ni proizvodnje vetrne energije

Albanija ima izjemne lokacije za proizvodnjo vetrne energije, tako na kopnem kot na morju. Vendar trenutno nikjer v celotni državi, niti na kopnem niti ob njeni 345 km dolgi obali, ni niti ene same vetrne turbine, ki bi proizvajala električno energijo.
 
Aprila letos je albanska vlada dala družbi Biopower Green Energy in skupini Marseglia, albansko-italijanskemu podjetju, dala zeleno luč za vetrni projekt na kopnem v Albaniji.
 
V gorah Lezha naj bi začelo delovati 39 vetrnih turbin zmogljivosti 234 MW, vrednih 244 mio EUR, katerih proizvodnja bo predvidoma pokrila 1 % potreb države po električni energiji. Projekt so začeli načrtovati že leta 2008, a se je gradnja začela šele po 13 letih. Projekt je končno v teku, elektrika pa naj bi stekla enkrat v prihodnjem letu.
 

 

V Albaniji prevladuje hidro energija 

Albanija večino oskrbe z energijo skoraj v celoti pridobi iz hidroelektrarn. Država ima velike rečne sisteme, med njimi reko Drino, na kateri je postavljenih približno tri četrtine vseh hidroelektrarn v državi.
 
Kljub desetletnim prizadevanjem tujih in domačih podjetij ter spodbujanjem mednarodnih vlad so prizadevanja za izkoriščanje izjemnega vetrnega potenciala v Albaniji vedno znova zastala. 
 
Poznavalci pravijo, da je za to veliko različnih razlogov, med njimi hidroenergetski lobi, pretirana birokracija, nezadosten trg in zastarelo omrežje.
 

Počasen napredek 

A zadeva se je s projektom Lezha vendarle premaknila z mrtve točke. Leta 2021 je vlada odprla tudi ponudbe za dodatnih 100 MW kopenskih vetrnih elektrarn.
Kar zadeva vetrne elektrarne na morju, je 5 turških podjetij oddalo vloge za gradnjo vetrnih parkov z zmogljivostjo približno 10 MW na polotoku Karaburun v Vlori v južni Albaniji.
 
Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) ocenjuje sončni in vetrni potencial Albanije na več kot 7 GW, kar je več kot trikratnik celotne proizvodne zmogljivosti države. Poročilo IRENA tudi ocenjuje, da bi lahko država do leta 2030 uporabila 600 MW vetrne in sončne energije.
 

Birokratske ovire 

Preden lahko podjetja v zasebnem sektorju začnejo s svojimi vetrnimi projekti v Albaniji, morajo premagati vrsto ovir, ki vključujejo pridobitev predhodne odobritve in vrsto dovoljenj, izvedbo dragih študij tehnične izvedljivosti in zagotavljanje finančnih garancij. Postopkovne zahteve so za večino podjetij veliko prezahtevne. 
 
Druga težava je finančna upravičenost vetrnih projektov. Cena energije iz vetrnih elektrarn z inštalirano močjo do 3 MW, ki jo je določil albanski energetski regulativni organ, je približno 76 EUR. Cena 1 MW hidroelektrične energije je za polovico manjša. Zaradi tega je energija iz vetra veliko na albanskem trgu manj konkurenčna. Težava pa je tudi pomanjkanje podatkov, predvsem o hitrostih vetra, ki jih potrebujejo vlagatelji za razvoj projektov.
 

Odprtje albanske energetske borze 

Novembra 2022 bodo v Albaniji odprli albansko energetsko borzo ALPEX, ki bo vključevala tudi sosednje Kosovo. Letos je Kosovo odprlo vetrni park s 27 turbinami, ki ga je financiral nemški razvijalec vetrnih in sončnih elektrarn Notus Energy. Energetska borza ALPEX bo podjetjem iz zasebnega sektorja omogočila prodajo energije na trgu, neodvisno od državnega regulativnega organa. Izmenjava je tudi eno ključnih priporočil strokovnjakov EU.
 

Zastarelo električno omrežje in druge ovire 

Pravni okvir za širitev vetrnih elektrarn je v Albaniji zdaj končno vzpostavljen. A težava je električno omrežje, ki ga je treba posodobiti ali celo zamenjati. Poleg tega je prisotna tudi težava, s katero se sooča razvoj vetrnih parkov skoraj povsod v Evropi, to je zaščita divjih živali. Ogrožene so ptice in netopirji, pravijo v nevladni organizaciji Birds of Albania. Predvsem velike vodne ptice, kot so pelikani in čaplje, lahko trčijo v propelerje turbin in se pohabijo ali poginejo. Pred gradnjo vetrnih elektrarn je zato po njihovem priporočilu treba opraviti dobro utemeljeno študijo o prisotnosti ptic in netopirjev ter njihovem vedenju v ustreznem okolju.
 

Viri: Factiva, Deutsche Welle

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Priložnosti na albanskem trgu



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.