Politika nadomeščanja uvoza v Rusiji

V trenutnih razmerah ima zaradi hudih zunanjih omejitev in napovedane strukturne krize v Rusiji industrijska politika posebno vlogo. Sredi uvedenih sankcij se spreminjajo zahteve po vsebini tovrstne politike zaradi prioritete trajnostnega gospodarstva, ohranjanja učinkovitih zunanjih sodelovanj, iskanja novih partnerjev in vzpostavljanja novih vrednostnih verig. Medtem strokovnjaki priznavajo, da industrijska politika ne more biti učinkovita na daljši rok, ločena od svetovnih razvojnih trendov.
 

Posebnosti v kontekstu implementirane industrijske politike

V zvezi z rusko industrijsko politiko je treba poudariti naslednje posebnosti:

• razdrobljenost udeležbe Rusije v svetovni trgovini;
• nizka blagovna raznolikost izvoza;
• zmanjšanje deleža predelovalnih dejavnosti v izvozu;
• nizka produktivnost tako industrializiranih držav kot nekdanjih partneric v socialističnem bloku in številnih postsovjetskih držav (razkorak v produktivnosti ostaja skoraj nespremenjen v več kot 20-letnem obdobju);
• velika odvisnost od uvoza tako na domačem trgu kot izvoznikov;
• močna geografska koncentracija uvoza, ki ogroža dolgoročno trajnostnost ruskega gospodarstva;
• šibka vloga malih in srednje velikih podjetij v gospodarstvu, tudi kot gonilnih sil pozitivnih strukturnih sprememb;
• prevladujoč odnos države do poslovanja kot vira proračunskih prihodkov, slaba razširjenost partnerskih modelov odnosov med državo in gospodarstvom;
• pomembna zahteva podjetij po protekcionizmu – zaščita njihovih interesov s strani države tako na tujih kot na domačem trgu.

 

Odvisnost od uvoza

Rusija ostaja močno odvisna od tuje dodane vrednosti tako v domači končni potrošnji kot pri izvozu. Po zadnjem poročilu Visoke šole za ekonomijo z naslovom Novi obrisi industrijske politike (angl. The New Contours of Industrial Policy) delež tuje dodane vrednosti (delež uvoženih komponent) v celotnem ruskem gospodarstvu v povprečju predstavlja 21 odstotkov. V predelovalni industriji znaša 46 odstotkov.

V nekaterih ključnih in za prebivalstvo občutljivih sektorjih presega 50 odstotkov, na primer: blago tekstilne industrije – 75 odstotkov; farmacevtski izdelki – 53 odstotkov; električna oprema – približno 58 odstotkov; motorizirani promet – 56 odstotkov; računalniki – 69 odstotkov.
 

Močna geografska koncentracija uvoza

Približno polovica dodane vrednosti ruskega uvoza prihaja iz držav EU in Severne Amerike. Druga polovica v večini industrij temelji na uvozu iz Kitajske. Geografska koncentracija uvoza v veliki meri ogroža dolgoročno stabilnost ruskega gospodarstva in njegovo odvisnost od omejenega števila dobaviteljev.

Največjo odvisnost od uvoza iz držav EU in Severne Amerike je opaziti v naslednjih sektorjih: stroji in oprema – več kot 40 odstotkov; zdravila – pribl. 30 odstotkov; cestni promet – pribl. 30 odstotkov; izdelki iz gume in plastike – pribl. 25 odstotkov.
 

Nizka stopnja robotizacije

Med uvoženimi izdelki naprednih industrij, ki lahko vplivajo na produktivnost širokega spektra drugih industrij, je treba izpostaviti industrijske robote. Študije kažejo, da je uvedba industrijskih robotov že pozitivno vplivala na produktivnost in trge dela v državah z visokimi dohodki. Rusija še vedno močno zaostaja pri robotizaciji.
 

Kritični uvoz

Pred kratkim je Tajvan v okviru sankcij uvedel prepoved dobave mikročipov Rusiji. Po besedah Aleksandra Sergejeva, predsednika Ruske akademije znanosti, Rusija trenutno zaostaja za sedem generacij v proizvodnji mikroprocesorjev (mikročipov). Tako ta kategorija uvoženega blaga predstavlja primer kritičnega uvoza za Rusijo, ki ga ni mogoče hitro nadomestiti. Nadomestni mikročipi se lahko zaradi zapletene logistike podražijo.

Obstajajo tudi tveganja, da podjetja iz »prijateljskih držav« zavrnejo sodelovanje zaradi tveganj sekundarnih sankcij. Ruska podjetja bodo zaradi visoke stopnje negotovosti v svetovnem gospodarstvu izjemno težko našla nove dobavitelje.
 

Druga faza ruske politike nadomeščanja uvoza

Rusko gospodarstvo ima zdaj velik potencial za nadomestitev uvoza in vstopa v novo fazo. Tako je 11. aprila 2022 izjavil ruski minister za industrijo in trgovino Denis Manturov v intervjuju za ruske medije. Minister Manturov je v razpravi o nadomeščanju uvoza poudaril, da delo na nadomeščanju tujega blaga in komponent z ruskimi poteka že vrsto let. Cilj politike je odpraviti odvisnost od dobaviteljev, ki ne želijo dobavljati izdelkov v Rusijo. »Zdaj smo prešli na drugo fazo: to je nadomeščanje uvoza komponent, sklopov, surovin in materialov,« je pojasnil. Po besedah ministra Manturova je v okviru nadomeščanja uvoza najbolj aktiven razvoj opaziti v ruski kmetijski industriji, strojegradnji in parfumski industriji, kar je povezal s kompleksnostjo omenjenih panog.
 

Okrepljeno nadomeščanje uvoza: ekonomska izvedljivost

Odvisnost od uvoza, če ima država dostop do tujih virov in tehnologij, lahko poveča produktivnost in je včasih celo ključna za njen izvoz. Neomejeno nadomeščanje uvoza lahko prizadene izvozne možnosti, saj je sodoben izvoz končnih izdelkov (razen surovin) nujno povezan z uvozom. V odprtem gospodarstvu je delež uvoza v izvozu precej opazen.

Zato ukrepi za zmanjševanje odvisnosti od uvoza in, obratno, za krepitev nadomeščanja uvoza ne izpolnjujejo vedno dolgoročnih ciljev rasti in konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva. V tem kontekstu strokovnjaki menijo, da je treba boj za nadomestitev uvoza v Rusiji ustrezno nadzorovati.


  
Prispevek je povzet po ruskih virih in predstavlja ruski komentar sprejetih ukrepov.


Pripravila:

Tatiana Morozova
Lokalna sodelavka za področje gospodarstva
Veleposlaništvo RS V Moskvi
 

Preberite tudi:

Poslovanje v Rusiji 

Povzetek objav: Pregled ruskega trga