Poljska ima velik potencial za razvoj trga bioplina

 

Poljska ima med državami članicami EU 5. največji potencial za proizvodnjo bioplina

Na Poljskem bioplinarne že vrsto let delujejo komercialno. V preteklosti so delovale le kot bioplinarne na čistilnih napravah ali odlagališčih komunalnih odpadkov, od leta 2005 pa delujejo tudi kot kmetijske bioplinarne.

V teh napravah se iz bioplina proizvaja električna energija in toplota, ki se v večini primerov prodaja končnim uporabnikom.

Potencial uporabe biometana na Poljskem je ogromen. Po ocenah omogoča pridobivanje med 5 do 8 mlrd m³ biometana na leto, kar je približno 30 % letna domača poraba zemeljskega plina.

Poljska ima med državami članicami EU 5. največji potencial za proizvodnjo bioplina. Število bioplinarn se je na Poljskem s 346 leta 2022 povečalo na 388 konec leta 2023, kar ogroža velika energetska podjetja.

Velik potencial imajo lahko tudi majhne lokalne kmetijske bioplinarne z močjo manj kot 0,5 MW, vendar bi potrebovale podporo.
 

Na poljski trg bioplina vstopa vse več novih konkurentov

• Eno vodilnih podjetij na poljskem trgu bioplina je skupina Orlen, ki ima več 10 potencialnih lokacij za bodoče bioplinarne. Družba si je zastavila cilj, da bo do leta 2030 za lastne potrebe pridobivala najmanj 1 mlrd m³ biometana letno. Načrtuje tudi sodelovanje z zunanjimi partnerji. Naslednji projekt družbe bo izgradnja tovarne biometana v Głąbowu, ki naj bi se začela v 1. polovici leta 2025.
• Največji konkurent na področju bioplinarn na Poljskem je Polska Grupa Biogazowa (PGB) v lasti francoskega koncerna Total Energies, ki trenutno upravlja 18 kmetijskih bioplinarn s skupno močjo 19 MW. Od teh imata 2 bioplinarni moč 1,5 MW, druge pa imajo kapaciteto po 1 MW. V Q3 2024 bo družba odprla še 2 bioplinbarni, 1 pa bo začela obratovati v Q1 2025. Družba ima v pripravljalno-investicijski fazi še približno 50 projektov bioplinarn, predvidenih pa jih je še več 10.
• Načrte na trgu bioplina pa imajo tudi druga podjetja, kot je na primer Nature Energy, ki je v lasti družbe Shell. Za Shell je Poljska zanimiv trg in trenutno preučuje njen potencial za obsežno proizvodnjo biometana.
• Julija 2024 je na Poljsko vstopil tudi francoski konkurent Suez in si pridobil 51 % delnic podjetja ARA CURSUS, ki ima na Poljskem 9 bioplinskih projektov, v katerih razvoj nameravajo delničarji vložiti 70 mio EUR.

 

Spremembe zakona

Nedavne spremembe predpisov na področju energetskih grozdov so prinesle rešitve, ki so ugodne za razvoj trga bioplina in biometana, nekatere rešitve pa še manjkajo.

Trenutno je podpora usmerjena predvsem v bioplinarne, ki proizvajajo električno energijo, podpore za biometanarne, ki proizvajajo plinsko gorivo – biometan, pa so omejene le na naprave z zmogljivostjo do 1MW.

V družbi Orlen so mnenja, da so z vidika večjih investitorjev zakonodajni popravki nujni tako v zvezi s podporo večjim biometanarnam, ki pošiljajo biometan v plinska omrežja, kot tudi biometanarn, ki proizvajajo bioLNG (utekočinjeni biometan). Te so edina rešitev, kadar napeljave ni mogoče priključiti na plinovodno omrežje, transport biometana pa je možen samo s cestnim transportom in kriogenskimi cisternami. Neupoštevanje zgornjih vprašanj lahko po mnenju Orlena pomeni resno oviro za hiter razvoj velikih biometanskih naprav na Poljskem.

Družba PGB meni, da je trenutni zakon o energetskih grozdih korak v pravo smer, vendar ne upošteva v celoti specifičnosti delovanja bioplinarn. Grozdi teoretično ponujajo prednosti, kot je konsolidacija lokalne proizvodnje obnovljive energije, vendar ni ugodna za vlagatelje, ki bi morali vložiti veliko kapitala brez zagotovila, da ga bodo dobili nazaj v nekaj letih. Medtem ko je pri vetrnih in fotovoltaičnih instalacijah najpomembnejši strošek naložbe, za katerega je mogoče pridobiti subvencije, so pri bioplinarnah obratovalni stroški tisti, ki določajo stopnjo donosnosti naložbe.

Podobnega mnenja so tudi v družbi Shell, kjer pravijo, da so potrebni nadaljnji zakonodajni ukrepi za poenostavitev upravnih postopkov, povečanje finančne privlačnosti naložb v bioplinarne in spodbujanje njihove vloge pri energetski preobrazbi na Poljskem. Subvencije so pri tem zelo pomemben, a ne edini podporni instrument. Pomembni so še pogoji priključitve na plinovodno omrežje, zakonsko dovoljene vrste biomase za proizvodnjo biometana, možnosti ravnanja z odpadno biomaso po fermentaciji in morebitne davčne oprostitve.
 

Velik potencial za razvoj manjših bioplinarn

Za razvoj velikih bioplinarn z močjo nad 1 MW skrbijo največja energetska podjetja. Na Poljskem pa imajo zaradi razpršenega kmetijstva, ki lahko zagotovi največ razpoložljivega substrata po reji živali, velike možnosti za razvoj tudi male kmetijske bioplinarne z močjo 0,5 MW. Te pa niso zanimive za korporacije, ki raje gradijo večje bioplinarne in uvažajo substrat od kmetov.

Stroški izgradnje majhne bioplinarne z zmogljivostjo manj kot 0,5 MW, znašajo na Poljskem približno 15 do 20 mio PLN (3,3 do 4,4 mio EUR), vključno s spremljajočo infrastrukturo. Takšne bioplinarne lahko ogrevajo približno 40 gospodinjstev.

A problem je financiranje. Kmetje teh sredstev nimajo, zato nekateri substrat prodajajo večjim proizvajalcem.

Kmetje za posojilo lahko zaprosijo Okoljevarstveno banko. Pomoč ponuja tudi nacionalni Sklad za varstvo okolja in vode, ki je v sodelovanju z Ministrstvom za podnebje in okolje pripravil program Energija za podeželje. Upravičenci programa so lahko energetske zadruge in njihovi člani podjetniki, energetske zadruge v razvoju in kmetje (fizične osebe, pravne osebe in organizacijske enote brez pravne osebnosti).

Podporo bioplinarnam Poljska predvideva tudi v okviru investicij, ki jih izvajajo energetske skupnosti iz Državnega načrta obnove.



Viri:

• Factiva
• Rzeczpospolita

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Vabilo na gospodarsko delegacijo na Poljsko, 30. september - 3. oktober 2024

Gospodarstvo ter možnost vstopa na poljski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.