Poljska: svarilo pred znižanjem obrestnih mer, dokler inflacija ne bo pod nadzorom
Stroški goriva in hrane se v srednji Evropi in Latinski Ameriki znižujejo, vendar pritiski na osnovne cene zavirajo načrte za zagon rasti
Zaostreni trgi dela in ohlapne fiskalne politike bodo podaljšale inflacijo v nekaterih državah v razvoju, svarijo analitiki, pri čemer bodo osnovni pritiski na cene ostali trdovratno zasidrani, čeprav cene hrane in energije padajo z najvišjih lanskih vrednosti.
Po krogu zaostrovanja za spopadanje z naraščajočo inflacijo, ki sta jo spodbudila odprava omejitev zaradi Covid-19 in obsežna ruska invazija na Ukrajino, si politiki in oblikovalci politike centralne banke želijo hitro znižanje obrestne mere, da bi spodbudili šibko rast. Toda analitiki opozarjajo, da bo prezgodnje zmanjšanje negativno vplivalo na gospodarstva v razvoju.
David Hauner, vodja strategije za sredstva nastajajočih trgov pri banki America Global Research, je mnenja, da lahko z monetarno politiko prihranijo več bolečine, ki bi lahko sledila pozneje. Prav tako opozarja, da prezgodnja opustitev prinaša posledice ob kasnejšem ponovnem zvišanju obrestnih mer.
Analitiki prav tako opominjajo, da inflacijo krepijo strukturna vprašanja, kot je dolgotrajno pomanjkanje delovne sile v srednji Evropi in uporaba indeksacije v Latinski Ameriki, pri kateri se pogodbe (primer - najemne pogodbe), samodejno prilagodijo višjim cenam. Inflacija plač je v obeh regijah visoka.
Padec cen energije je pomagal znižati skupno inflacijo. V Braziliji je skupna obrestna mera padla iz 12 odstotkov (lansko leto) na nekaj več kot 4 odstotke (v mesecu aprilu 2023) znotraj ciljnega razpona centralne banke.
Osnovna inflacija, ki izključuje nestanovitne postavke, kot sta energija in hrana, se je znižala počasneje, saj se je lanski svetovni skok cen surovin prelil v storitve in plače.
Mnoga gospodarstva v razvoju še vedno niso ukrotila inflacije
Z modro je predstavljena osnovna inflacija, z rdečo pa skupna inflacija na Poljskem in posameznih sosednjih državah.
Medtem ko postajajo dvigi cen vsesplošni, ljudje pričakujejo, da bo inflacija ostala visoka, kar bo še dodatno poslabšalo izzive za oblikovalce politike.
Centralne banke se ne slepijo z napovedanimi naslovi o znižanju obrestnih mer, komentira Alberto Ramos (ekonomist iz Goldman Sachs, Latinska Amerika). Glede na veliko količino natisov kateri se nanašajo na cene storitev ter morebitno znižanje obrestnih mer, Ramos izpostavlja, da to nakazuje in daje jasno predstavo o tem, kako močni in intenzivni so pritiski.
Kljub takšnim pritiskom si nekateri oblikovalci politike v Latinski Ameriki in srednji Evropi – kateri so bili med prvimi, ki so zvišali obrestne mere – želijo zagnati rast. Madžarska centralna banka je konec meseca maja, znižala glavno obrestno mero za 1 odstotno točko na 17 odstotkov, kljub skupni inflaciji, ki je aprila znašala 24 odstotkov. Osnovna inflacija je bila višja, skoraj 25-odstotna. V mesecu marcu so se plače povečale za približno 17 odstotkov.
»Zelo, veliko prezgodaj je, da bi centralna banka razmišljala o popuščanju,« meni Thierry Larose (glavni menedžer, podjetje Vontobel). Izpostavil je Madžarsko, zaradi izvajanja fiskalnih politik »visokega pritiska«, kot so omejitve cen energije za gospodinjstva, katerih cilj je »spodbujanje rasti za vsako ceno iz populističnih razlogov«.
V nasprotju z Madžarsko so politiki na Poljskem poudarili, da bodo morale obrestne mere ostati visoke, dokler inflacija ne bo pod nadzorom. Poljski glavni indeks osnovne inflacije kaže, da je nižja od skupne stopnje, čeprav alternativni indeks, ki izključuje druge nestanovitne postavke, kaže, da je več kot točko višja, kot 15.3 odstotka meseca aprila.
Oblikovalci politike nastajajočih trgov so bili prvi, ki so zvišali obrestne mere, saj je odprava zapor zaradi Covid-a povečala povpraševanje in inflacijske pritiske. Brazilska centralna banka je začela rasti marca 2021, celo leto dni pred prvim dvigom ameriške centralne banke. Kljub političnim pritiskom za znižanje je obdržal 13.75 odstotka, doseženega avgusta lani.
William Jackson, glavni ekonomist za nastajajoče trge pri Capital Ecnomics, je dejal, da je vztrajno visoka rast plač v srednji Evropi in Latinski Ameriki »ena od velikih neznank« za oblikovalce politik. Medtem ko je pričakoval, da bo letos več centralnih bank pričelo z t.i. rezanjem, je dejal, da se bo politika rahljala »bolj postopno«, kot je bilo predvideno.
Hauner je napovedal, da se bodo v naslednjih 12 mesecih obrestne mere znižale za manj, kot kažejo tržne cene na Madžarskem, Češkem, v Peruju, Mehiki, Kolumbiji in Čilu. V Braziliji je videl prostor za nekoliko večjo rahljanje od približno 2.5 odstotne točke znižanja, ki so bila vračunana. Dejal je, da bodo morale obrestne mere ostati visoke »vsaj nekaj let, da se inflacija vrne tja, kjer bi morala biti«. Mnoge države, je opozoril, se bodo morale navaditi na obrestne mere na ravneh, ki so bile nazadnje vidne pred finančno krizo 2008/09.
Vir: The Financial Times Limited 2023
Pripravilo:
Društvo in poslovni klub Triglav - Rysy
e-mail: info@triglav-rysy.si
