Razlike v plačah med občinami v Srbiji dosegajo tudi 800 EUR
Po zadnjih dostopnih podatkih Republiškega zavoda za statistiko (RZS) za junij 2023 so bile povprečne plače v nekaterih beograjskih mestnih občinah skoraj trikrat višje kot v najmanj razvitih na jugu države, natančneje za več kot 800 EUR.
Po podatkih RZS je bila povprečna neto plača junija 85.539 dinarjev. Najvišjo povprečno plačo so prejeli prebivalci mestne občine Stari Grad in znašala je 151.408 dinarjev (1.292 EUR), medtem ko so najnižjo prejeli prebivalci Preševa - 57.074 dinarjev (487 EUR).
Torej so prebivalci "najbogatejše" občine prejeli 94.334 dinarjev več, kar je 805 EUR več kot prebivalci "najrevnejše".
Razlike obstajajo tudi v sosednjih državah, vendar pa niso tako izrazite. V Črni gori je ta razlika na primer 238 EUR, v FBiH 254 EUR, v Republiki Srpski 336, na Hrvaškem pa 345 EUR.
Gibanje plač po občinah in mestih
V Srbiji so imeli junija višje plače od povprečne prebivalci Novega Sada, Bora, Majdanpeka, niške mestne občine Medijana in vseh beograjskih občin, razen Barajeva, Grocke, Mladenovca, Obrenovca, Sopota in Surčina.Najvišjo povprečno neto plačo so junija prejeli prebivalci beograjske mestne občine Stari Grad, ki je znašala 151.408 dinarjev in na Vračarju, kjer je znašala 148.022 dinarjev. Sledita Novi Beograd s 142.361 dinarjev in Savski venac s 139.972 dinarjev.
Po drugi strani so v juniju manj kot 60.000 dinarjev v povprečju prejeli prebivalci nekaterih občin na jugu. Tako so najnižje povprečne plače prejeli prebivalci Preševa (57.074 dinarjev), Bojnika (58.170 dinarjev), Vlasotinca (58.246 dinarjev), Blaca (59.092 dinarjev), Svrljiga (59.409 dinarjev), Crne Trave (59.526 dinarjev) in Gadžinog Hana (59.683 dinarjev).
Vse to nakazuje na večjo neenakost dohodkov v Srbiji v primerjavi z državami Evropske unije, je dejal finančni svetovalec Đorđe Ostojić za eKapijo. Dodaja, da to potrjuje tudi Gini koeficient, ki se pogosto uporablja kot mera neenakosti dohodka in razporeditve bogastva.
Ta koeficient za Srbijo znaša 33,3% za leto 2021 (zadnje dostopno leto), medtem ko za enako obdobje v celotni EU znaša 30%, pri čemer manjši odstotek kaže na manjšo neenakost,« navaja Ostojić.
To je, kot je pojasnil, rezultat dolgoletne politike ekonomske centralizacije, kjer se je Beograd pozicioniral kot administrativni, poslovni in politični center, kar je privedlo do "neenakosti dostopnih priložnosti in dramatičnega povečanja neenakosti izidov".
»V tej situaciji imajo otroci in mladina iz manjših krajev slabše izobraževanje in omejen dostop do sodobnih tehnologij, kar obenem vodi do manjših možnosti, da bodo v prihodnosti dosegli dobro plačano delo. Mednarodni strokovnjaki poudarjajo, da se neenakost možnosti in neenakost izidov med seboj krepijo, zato je zelo verjetno, da bo Beograd ohranil (in celo okrepil) svoj prevladujoč položaj,« meni Ostojić.
Tadija Mitić, programski direktor Nacionalne Koalicije za Decentralizaciju (NKD), meni, da prihaja do velikih razlik v plačah med regijami v Srbiji iz več razlogov.
»Predvsem geografska neenakomernost razvoja in gospodarska koncentracija v večjih urbanih centrih sta lahko glavna vzroka za te razlike. Glede na pomembno raznoliko družbeno-gospodarsko okolje, ki zaznamuje Srbijo, ta pojav ni izoliran,« pravi Mitić.
Kaj lahko prinese Nacionalni načrt razvoja?
Kot dodaja Mitić, bi za zmanjšanje teh razlik morali sprejeti Nacionalni načrt razvoja, ki bo, kot navaja, usklajen s potrebami državljanov, ki živijo v različnih lokalnih skupnostih.»Ta načrt bi moral biti oblikovan ob spoštovanju načela decentralizacije in človekovih pravic, ob tem pa mora omogočiti dovolj prostora za regionalno in lokalno prilagajanje. To bi sčasoma moralo omogočiti bolj enakomeren razvoj in gospodarsko stabilnost na regionalni ravni,« meni Mitić.
Vlada Srbije je sicer konec junija sprejela Uredbo o postopku priprave osnutka razvojnega načrta Republike Srbije.
»Uredba je stopila v veljavo 8. julija 2023, rok za oblikovanje Organa upravljanja pa je bil 8. september 2023, o čemer pa ni javno dostopnih podatkov. To pomeni, da za zdaj ni javnih informacij o tem, ali bo in kdaj bo oblikovana strokovna skupina, ki bi morala pripraviti osnutek Načrta razvoja Republike Srbije, v okviru katere Nacionalna koalicija za decentralizacijo (NKD) vidi sebe kot nepogrešljivega člana. Z zahtevo za dostop do informacij javnega pomena je NKD zaprosilo za dodatne informacije o merilih za včlanitev v članstvo strokovne skupine, kdaj bo objavljen poziv in ali bo poziv javen, na kar sta dobila odgovor od Republiškega sekretariata za javno politiko in Ministrstva za državno upravo in lokalno samoupravo, da takšnih informacij trenutno nimajo,« so povedali v NKD.
Uredba predvideva posebno pozornost na enakomernem regionalnem razvoju in načrtovanju razvoja v skladu z Agendo 2030.
Najkasneje v 120 dneh (4 mesecih) bi morala biti oblikovana strokovna skupina, ki bo delala na pripravi tega dokumenta, in kasneje tudi na njegovi izvedbi.
Kako zmanjšati razlike?
Če želimo doseči učinek izenačevanja plač med občinami, oziroma bolje rečeno, izenačevanje preostale Srbije z Beogradom, meni Đorđe Ostojić, so predvsem potrebni ukrepi in naložbe, ki bodo olajšali življenje ljudem v manjših sredinah.»Na primer, če imamo osebo, ki je strokovnjak na svojem področju (ali gre za tehnično, medicinsko, ekonomsko ali IT usmeritev), so možnosti, da bo ta oseba ostala v manjšem kraju, zelo majhne, predvsem zaradi infrastrukturnih pomanjkljivosti, kot so pogosti izpadi električne energije, slaba kakovost vode, pomanjkljiva zdravstvena oskrba itd.,« navaja Ostojić.
Drugi otežujoči dejavnik je po njegovih besedah pomanjkanje kakovostnih delovnih mest, ki ponujajo možnost nadpovprečnih zaslužkov, ker prevladuje kronična centralizacija višjih vodstvenih položajev v mestih, kot so Beograd ter delno Novi Sad in Niš.
»Če želimo povečanje povprečnih plač v "ostalih" občinah, so potrebna delovna mesta, ki bodo dovolj zahtevna in privlačna, da bodo pritegnila najbolj sposobne delavce in preprečila njihov odhod v večja mesta. Težava je, da je postopek odpiranja novih delovnih mest pogojen s prostim trgom, zato bi lahko potencialno rešitev predstavljalo oblikovanje poslovnih in tehnoloških parkov v manjših mestih ter določeni finančni ukrepi za podjetnike v manjših mestih, s čimer bi se izboljšalo poslovno okolje,« meni Ostojić.
Razlike v povprečnih plačah po občinah v Srbiji po mnenju Tadije Mitića izvirajo predvsem iz neenakomernega regionalnega razvoja, ki trenutno prevladuje v državi.
»Ta problem je kompleksen in ga lahko deloma pripisujemo centralizaciji virov in odločanja, kar pogosto vodi v večje naložbe in boljše gospodarske priložnosti v urbanih središčih, medtem ko podeželskih območij zanemarjamo,« meni naš Mitić.
Dodatno lahko regionalne razlike po njegovih besedah izvirajo iz neustrezne prilagoditve razvojnih strategij specifičnim potrebam in virom lokalnih skupnosti.
»Decentralizacija, ki še ni v celoti izvedena, bi omogočila občinam in regijam, da oblikujejo strategije in programe, ki bolje ustrezajo lokalnim okoliščinam, kar bi lahko pripomoglo k zmanjšanju teh razlik. Treba pa je upoštevati tudi pomanjkljivo vključenost lokalnih skupnosti v postopke sprejemanja odločitev, ki neposredno vplivajo na njihov gospodarski razvoj. Aktivno sodelovanje lokalnih skupnosti pri oblikovanju in izvajanju regionalnih razvojnih strategij lahko pomaga pri identifikaciji pravih smeri razvoja in možnosti za povečanje zaposlenosti in povprečnih plač v teh skupnostih. Poleg tega razlike v plačah lahko izvirajo iz variacij v kakovosti javnih storitev in upravljanju s človeškimi viri med občinami, kar lahko neposredno vpliva na privabljanje investicij in gospodarske priložnosti v različnih regijah. Nadalje menim, da bi bilo pomembno uvesti obveznost ali priporočilo za ustanovitev posvetovalnih organov, ki bi bili odgovorni za pripravo, izdelavo in spremljanje izvajanja regionalnih razvojnih strategij. S to pobudo bi lahko lokalne samouprave in organizacije civilne družbe skupaj delale na razvoju dokumentacije, ki bi najbolje ustrezala potrebam lokalnih skupnosti. Treba bi bilo še razmisliti o ustanovitvi neodvisnega državnega organa/tega, ki bi nadzoroval dejanski vpliv izvajanja politik Vlade Srbije na enakomeren regionalni razvoj. S preučitvijo in pravočasnim poročanjem bi takšen organ lahko nudil dragocene vpoglede in priporočila za prihodnje razvojne strategije. Na koncu menim, da bi vzpostavitev kampanje, ki bi ozaveščala državljane o pomenu enakomerne regionalne rasti, pa tudi o potencialnih poteh za njeno uresničitev, lahko imela dolgoročen pozitiven vpliv. Povečanje ozaveščenosti o tej temi bi lahko bil ključni korak k uresničevanju konkretnih in trajnostnih rešitev,« sklene Mitić.
Povprečne plače v okoliških državah
Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT je sporočila, da je povprečna neto plača v juliju znašala 797 EUR. Najvišje plače imajo zaposleni v Titvtu (934 EUR), najnižje pa v Petnjici (696 EUR). To pomeni, da je razlika med občinama z najvišjimi in najnižjimi povprečnimi plačami v Črni gori v juliju znašala 238 EUR.Glede na najnovejše podatke Hrvaškega državnega urada za statistiko je povprečna plača v tej državi junija znašala 1.150 EUR. Najvišji neto povpreček so imeli zaposleni v Zagrebu z 1.341 EUR, najnižji pa v Virovitičko-podravski županiji s povprečjem 996 EUR, kar pomeni razliko 345 EUR.
Glede na podatke iz dokumenta Makroekonomski pokazatelji po kantonima Federacije BiH, je bila najvišja povprečna neto plača lani v Federaciji BiH izplačana v Kantonu Sarajevo - približno 712 EUR (1.390 KM), najnižja pa v Srednjobosanski kantonu, kjer je znašala 458 EUR (893 KM), kar pomeni razliko približno 254 EUR.
Podatki republiškega zavoda za statistiko Republike srbske kažejo, da je povprečna neto plača v Republiki srbski lani znašala okoli 586 evrov (1.144 KM). Največ, 746 evrov (1.455 KM), so izplačali v občini Stanari. Najnižja povprečna neto plača v tem obdobju je bila 410 evrov (801 KM) v občini Donji Žabar, razlika med njima pa je 336 evrov.
Vir: Ekapija
Povzela:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
