Slovaški BDP bo po napovedih OECD letos dosegel 3,2 % rast

OECD v svoji napovedi, objavljeni 1. decembra 2021, ocenjuje, da bo slovaško gospodarstvo leta 2021 zraslo za 3,2 %. Okrevanje naj bi se po napovedih v prihodnjih dveh letih še pospešilo in v letu 2022 naj bi BDP zrasel za 5 %, v letu 2023 pa za 4,8 %. Rast gospodarstva bo predvidoma pospeševala močna rast naložb, povezana z EU svežnjem za okrevanje (EU Recovery Fund).

EIU medtem Slovaški v svoji decembrski napovedi napoveduje letos 3,5 % rast BDP, v letih 2022 in 2023 pa 4 %, oziroma 2,1 % rast.

Okrevanje gospodarstva bi lahko oslabile morebitne nadaljnje omejitve in počasnejše črpanje sredstev EU.

Slovaški proračun predvideva postopno odpravo proti-epidemičnih omejitev v letu 2022 z dodatno strukturno konsolidacijo, ki se bo začela leta 2023 in bo delno izravnana z uporabo nepovratnih sredstev iz EU svežnja za okrevanje, v skupni vrednosti do 6,3 mlrd EUR ali 6,3 % letnega BDP v obdobju 2021–2026.

Po načrtu ministrstva za finance naj bi Slovaška do leta 2023 počrpala okoli 40 % skupnih sredstev EU za okrevanje, predvsem za naložbe. »Krepitev upravljanja porabe javnih naložb in javnih naročil bo pripomogla k pravočasnemu in učinkovitemu izvajanju sanacijskega načrta. Za reševanje srednjeročnih fiskalnih izzivov, zlasti tistih, povezanih s hitrim staranjem prebivalstva, je treba sprejeti strategijo srednje fiskalne konsolidacije,« so poudarili v OECD.

Cene življenjskih potrebščin naj bi se na Slovaškem leta 2021 dvignile za 2,2 %, v letih 2022 in 2023 pa za 3,5 % in 2,3 %. Višje regulirane cene energije bodo prihodnje leto vplivale na višjo inflacijo. Po napovedih naj bi se ozka grla v dobavni verigi in zaostanki naročil postopoma umirjali od sredine leta 2022, kar bo povzročilo upočasnitev inflacije.

Inflacija bi lahko bila še višja, če se bodo omejitve ponudbe podaljšale in bi se zaradi višjih vhodnih cen zvišale tudi cene življenjskih potrebščin. Po mnenju OECD bi morala slovaška vlada kratkoročno ohraniti politično podporo, usmerjeno na ljudi in sektorje, ki bi jih lahko prizadele nove omejitve.
 
Pospešitev aktivnih politik trga dela, zlasti ukrepov za pre-usposabljanje, je ključnega pomena za olajšanje prerazporeditve delovne sile. Načrt okrevanja predvideva ambiciozne naložbe in reforme, zlasti za prehod na nizko-ogljično gospodarstvo, izobraževanje, zdravstveno varstvo in inovacije.
 
OECD priporoča tudi okrepitev upravljanja porabe javnih naložb in javnih naročil, da se zagotovi pravočasno in učinkovito izvajanje načrta za oživitev gospodarstva EU. Po mnenju OECD bi morala slovaška vlada sprejeti srednjeročno strategijo fiskalne konsolidacije za reševanje fiskalnih izzivov, zlasti tistih, ki so povezani s hitro starajočim se prebivalstvom. Strategija bi morala vključevati reformo pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter mobilizacijo premalo izkoriščenih delovnih virov.

 
Viri: Factiva, bne IntelliNews, EIU