Spremljanje posledic ruske invazije na srbsko gospodarstvo

Neposredna posledica ruske invazije na Ukrajino je padec srbskega izvoza v Rusko federacijo marca na mesečni ravni za 8,2 %. Izvoz na ukrajinski trg se je v primerjalnem obdobju zmanjšal za 2,1 %. 
 

Uvoz energije se je močno povečal

V prvih dveh mesecih 2022 je bila glavni vzrok za povečan uvoz energentov nesreča v Kolubari in potreba po uvozu električne energije in plina. Pri povečanem uvozu nafte gre za ustvarjanje strateške rezerve države v nepredvidljivih razmerah zaradi vojne v Ukrajini. Srbija je tako v prvem četrtletju 2022 uvozila za kar 1,6 milijarde evrov energentov (292,3 % povečanje glede na isto obdobje lani). 

Ta ogromen energetski pritisk na Srbijo se je izrazil tudi s povečanim povpraševanjem po tuji valuti, psihološki faktor je nagnal prebivalce Srbije, da so konec februarja in v začetku marca 2022 rekordno odkupovali tuje valute, in sicer v višini 692,5 milijona evrov. Stampedo je prisilil NBS v intenzivno prodajo deviz, s čimer je NBS uspela zaščititi stabilnost tečaja dinarja. To je posledično vplivalo na višino deviznih rezerv NBS, ki so se od začetka leta 2022 zmanjšale za 13,1 %, kar pomeni, da je NBS prodala za 2,1 milijarde evrov rezerv. 
 

Inflacijski pritiski niso zaobšli Srbije in so se okrepili

Cena goriva za osebna vozila se je marca 2022 zvišala za kar 18,3 % (glede na marec 2021), cene hrane in brezalkoholnih pijač pa za 15,7 %. Skupno inflacija v Srbiji znaša 9,1 % s težnjo po nadaljnji rasti. 

Eminentno je tudi zaostrovanje kreditne in denarne politike NBS, torej zvišanje referenčne obrestne mere. Trend je bil prisoten tudi pred vojno v Ukrajini, z rusko invazijo pa se je le okrepil. NBS je tako od začetka 2022 že dvakrat dvignila referenčno obrestno mero za 0,50 %, tako da ta trenutno znaša 2 %. 

Ruska invazija na Ukrajino lahko v doglednem času v Srbiji povzroči tudi dodatna tveganja za sicer še vedno stabilno makroekonomsko okolje. Nepriključitev Srbije k sankcijam EU do Rusije in Belorusije bi lahko evropska podjetja prepričalo v dezinvestiranje v Srbiji, kar bi povzročilo velik pritisk na domačo valuto, pripeljalo do intenzivne porabe deviznih rezerv za ublažitev depreciacije dinarja, ki bi pomenila višje cene uvozne robe ter s tem poslabšanje kupne moči prebivalstva.

Ruski faktor v Srbiji je pomemben najbolj zaradi vprašanja cene energentov (konec maja poteče aktualni rusko – srbski dogovor o nizki ceni plina), kar se tiče razreševanja kosovskega vprašanja pa je Rusija verjetno izgubila vso mednarodno kredibilnost, da bi lahko posredovala v korist Srbije (dinamiko razreševanja kosovske vprašanja bi po novem lahko močneje diktirali ZDA in EU). Od majskega plinskega dogovora Srbije z Rusijo je verjetno odvisna dinamika srbskega pridruževanja sankcijam EU ter vsem posledicam, ki bi sledile. 

Pripravil: 
Dejan Vladić
Veleposlaništvo Republike Slovenije Beograd
E: dejan.vladic@gov.si

 

Preberite tudi:

Eurostat objavil podatke o odvisnosti EU od uvoza plina

Globalni trendi na področju zelenih tehnologij