Srbiji so potrebni tuji delavci, vendar ali novi zakon varuje domače delavce pred poceni delovno silo iz tujine?
Različne ocene kažejo, da Srbiji primanjkuje deset tisoče delavcev. V težavah niso samo gostinstvo in gradbeništvo, temveč tudi številna druga področja. Rešitev se že nekaj časa išče preko meje, nova regulativa pa naj bi skrajšala roke, zmanjšala stroške in poenostavila postopke prihoda. Srbija je nedavno dobila nov Zakon o zaposlovanju tujcev, ki naj bi pomagal reševati kronično težavo pomanjkanja delovne sile. Unija delodajalcev pozdravlja ta zakon, sindikati pa večinoma nasprotujejo.
"Dejstvo je, da brez odprtega trga delovne sile ni ekonomskega napredka Srbije. Odprti trg delovne sile je omogočil zahodno in srednje-evropskim državam, da nadomestijo svoje primanjkljaje na področju trga dela," je dejal minister za delo Nikola Selaković 26. julija, ko je bil zakon sprejet.
Spremembe zakona omogočajo tujim državljanom, da skozi enotni postopek pridobijo dovoljenje za bivanje in dovoljenje za delo v Srbiji.
V Uniji delodajalcev Srbije so zadovoljni z novimi rešitvami. "Vse bo oddano elektronsko preko portala E-uprave, vsa potrebna dokumentacija pa bo nato razvrščena - kaj je potrebno za policijo, kaj je potrebno za Nacionalno službo za zaposlovanje. To je zelo koristno, saj bodo delodajalci lahko v krajšem času računali na te kadre, hkrati pa je dobro, da bodo bodoči zaposleni lahko vse uredili preko spleta, ne da bi bili fizično prisotni v Srbiji," je za Euronews Srbija povedala Jelena Jevtović iz Unije delodajalcev.
Nova regulativa naj bi preprečila ponovitev primera iz marca, ko je podjetje Aerodrom ketering odpustilo štirideset domačih delavcev kot tehnološki višek in kmalu zatem na njihova delovna mesta pripeljalo več kot petdeset delavcev iz Indije. Poslanec stranke Zajedno Nikola Nešić je med razpravo o zakonu dejal, da je "delodajalec tujce plačal za deset tisoč dinarjev manj, delovni čas pa je bil 12 ur, šest dni na teden."
V zakonu sedaj piše, da delodajalec, ki odpusti domačega delavca kot tehnološki višek, naslednje tri mesece ne sme na isto ali podobno delovno mesto pripeljati tujca. Vendar pa sindikati niso prepričani, da je problem rešen, ocenjujejo, da bo uvajanje cenejše delovne sile prineslo posledice.
"Preprosto bomo še naprej ostali država poceni delovne sile. To bo privedlo do nadaljnjega odtekanja domače delovne sile iz Srbije, mladih ljudi, kvalificiranih posameznikov, ki bodo odhajali, in menim, da bomo le menjali ljudi z drugimi. To, da nimamo dovolj delavcev, je zgolj predstavljena zgodba, da bi delovno silo uvozili," je dejal Zoran Mihajlović iz Saveza samostojnih sindikatov Srbije za Euronews Srbija.
Bo zakon preprečil ponovitev primera Aerodroma Ketteringa?
Minister za delo Nikola Selaković je ob sprejemanju sprememb Zakona o zaposlovanju tujcev dejal, da je bil sprejet amandma, ki bo preprečil ponovitev primera Aerodrom keteringa.Selaković je dejal, da amandma prispeva k povečanju kakovosti zaščite pravic domačih delavcev, državljanov Srbije, v primerjavi s tujimi državljani, ki se začasno zaposlujejo v Srbiji.
V skupščini Srbije je takrat spomnil, da je do primera delavcev pri Aerodrom keteringu prišlo, ko je ta zakon prestajal postopke na vladi, in da so pristojni poskrbeli, da so vse stvari temeljito preiskali in na podlagi tega vplivali tudi na besedilo zakona.
"Inspektorat za delo pri Ministrstvu za delo je večkrat opravil nadzor nad delom tako pri Aerodrom keteringu kot pri gospodarskem društvu Airport food production doo Beograd. Na podlagi vsega, kar je bilo ugotovljeno v nadzoru, so bili tudi izvedeni ukrepi," je dejal Selaković. Takrat je dodal, da je od 40 odpovedi delovnih pogodb 13 oseb ponovno zaposlenih, preostali pa se niso vrnili, ker so našli drugo zaposlitev.
"S sprejetjem tega amandmaja je ta postal sestavni del zakona in situacije, ki so omogočile izigravanje zakonodaje v primeru Aerodrom keteringa, so popravljene," je pojasnil Selaković. Poudaril je, da sprejetje zakona preprečuje možnost delodajalcev, da ravnajo tako, kot so ravnali v primeru Aerodrom keteringa, ker takrat tak način ravnanja ni bil kaznovan v skladu z veljavnimi predpisi.
Glede tega amandmaja, ki naj bi preprečil odpuščanje domačih delavcev z namenom, da bi na njihovo mesto zaposlili tujce, profesor Pravne fakultete v Kragujevcu Aleksandar Antić pravi, da so s spremembami Zakona o zaposlovanju tujcev določili, da lahko domači delodajalec uporablja tujo delovno silo le, če v prejšnjih 90 dneh ni odpustil domačih delavcev kot tehnično odvečnih in če je pred tem izvedel oceno trga dela.
"To je dobra norma, ki resnično ščiti domače delavce, vendar je bistvo, da obstaja v praksi zgolj formalno, saj na trgu dela v resnici ni teh delavcev, saj so večinoma že odšli delat v tujino. Sam zakon in norme, ki so v njem, niso slabe, vendar je problematično, da se ni delalo na izboljšanju delovnih pogojev za domače delavce, da bi jih zadržali za delo v Srbiji, namesto tega se problem pomanjkanja delovne sile rešuje s poenostavljeno možnostjo "uvoza" delavcev iz tujine," pravi Antić.
"Tuji delavci delajo za plače, za katere naši delavci ne bi delali"
Antić pravi, da uredba sama po sebi ni slaba, da pa je problematično, da se uporablja kot sredstvo za reševanje problema pomanjkanja domače delovne sile, namesto da bi se ustvarili ustrezni pogoji, da delavci iz Srbije ne bi odhajali delat v tujino."Problematično se mi zdi, da ta zakon služi za reševanje pomanjkanja delovne sile v Srbiji, namesto da bi izboljšali delovne pogoje, povečali plače, predvsem za delavce v gradbeništvu in tiste, ki opravljajo sezonska dela na kmetijskih gospodarstvih. Problem pomanjkanja domače delovne sile, ki je očiten v praksi, se rešuje s "uvozom" tujih delavcev, ki delajo za plače, za katere naši delavci nočejo delati," je dejal Antić.
Na vprašanje, koliko zakon varuje tuje delavce, je Antić dejal, da ta predpis ne odstopa od nekaterih mednarodnih standardov v zvezi z varstvom tujih delavcev.
"Predvideva se dolžnost delodajalca, ki jih napoti na delo v Srbijo, da zagotovi ustrezne pogoje za namestitev, prehrano, da jim omogoči delovne pogoje, ki ne smejo biti slabši od tistih, ki jih imajo naši državljani, domači delavci, to ni sporno. Vendar je sporno, da se te norme pogosto obidejo," je dejal Antić, pri tem navedel primer vietnamskih delavcev, ki so v neprimernih pogojih delali v Zrenjaninu.
Po njegovih besedah je lani delovna dovoljenja v Srbiji dobilo približno 30.000 tujih delavcev in preprosto nemogoče je, da bi obstoječe število inšpektorjev za delo lahko nadziralo, ali delodajalci izpolnjujejo zahteve glede tolikšnega števila tujih delavcev.
"Vsebina teh norm je dobra, res zagotavlja zaščito, vendar dvomim, da se bodo v veliki meri uporabljale v praksi," dodaja.
Profesor pravi, da je treba sprejeti podzakonske akte, ki bodo podrobneje uredili celoten postopek pridobivanja enotnega dovoljenja, ki je digitaliziran, in urediti, kako bo Zavod za zaposlovanje izvajal preizkus trga dela.
Kako ohraniti domačo delovno silo?
Antić pa neodvisno od Zakona o zaposlovanju tujcev poudarja, da je potrebno prek kolektivnih pogodb ali spremembe obstoječih zakonov, kot je Zakon o delu, dvigniti minimalno plačo ter ustvariti boljše delovne pogoje, da bi domača delovna sila ostala v Srbiji."Imamo veliko ljudi z izkušnjami, na primer na področju gradbeništva ali prevozništva, ki preprosto odhajajo v tujino. V Beogradu kot vozniki delajo ljudje, ki mesta sploh ne poznajo," je dejal Antić.
Po njegovem mnenju bi bilo poleg dviga minimalne plače v luči visoke inflacije morda smiselno preko splošne kolektivne pogodbe za posamezna poklicna področja predvideti neko minimalno plačo, ki bi bila višja od obstoječe minimalne plače.
Novi Zakon o zaposlovanju tujcev bo začel veljati 1. februarja naslednje leto.
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
