Trendi v recikliranju plastike

Po podatkih OECD se manj kot 10 % plastike, ki se uporablja po vsem svetu, tudi reciklira.
 
Kakšne so danes sodobne tehnike recikliranja?
 
Razvrščanje, drobljenje in segrevanje so 3 stopnje mehanskega recikliranja, ki se danes največ uporablja. Po zbiranju in razvrščanju v polimerne skupine z optično opremo ali flotacijskimi sistemi, se plastika opere in zdrobi v granulirani material, ki se nato stopi in se ga lahko ponovno uporabi. Pri tej tehniki se razni dodatki, kot so na primer barvila, ne odstranijo, zaradi česar je tako reciklirana plastična embalaža neprimerna za hrano. Je pa na primer primerna za vrečke za smeti. Posledično imajo proizvajalci raje poceni novo plastiko kot reciklirano različico, ki je slabše kakovosti in dražja. Še več, velik del odpadne plastike iz razvitega sveta na koncu pristane v tujino.
 
Procesi recikliranja se izboljšujejo, zlasti s PET ali polietilen tereftalatom, ki je najpogostejša termoplastična polimerna smola. Polikondenzacija omogoča rekuperacijo razgrajenih molekul in odstranjevanje nečistoč pod pritiskom in toploto. Na policah supermarketov v Evropi so se nedavno že pojavile reciklirane plastične steklenice za vodo.
 
Skoraj vsaka molekula zahteva določeno vrsto proizvodnje s specializirano opremo.
 
Med desetinami plastičnih polimerov je polietilen najpogostejši in se uporablja za izdelavo steklenic za šampone in plastenke za vodo, ki so narejene iz PET, zamaški pa iz polipropilena.
Polivinilklorid ali PVC se uporablja v gradbeništvu za talne obloge in okenske okvirje. Polistiren je lahko trden ali penast, medtem ko poliamid najdemo v tekstilu in avtomobilih. Poliuretan je lahko tog ali prožen, vendar ga pogosto najdemo v vzmetnicah ali kot izolacijo. 
Tako različen nabor plastike zahteva naložbe v visokokakovostno sortirno opremo za ločevanje različnih plastičnih mas. Ena najbolj uspešnih držav pri tem je Japonska, ki je precej omejila količino odpadkov, čeprav država še vedno več sežiga, kot reciklira.
Po podatkih OECD se ob upoštevanju izgub med recikliranjem na koncu po vsem svetu reciklira le 9 % plastičnih odpadkov.
 
V Evropi je bila leta 2020 reciklirane nekaj več kot tretjina zbrane plastike. Največ, okoli 40 % plastike so reciklirali v Nemčiji, na Švedskem in na Norveškem, medtem ko so jo v Franciji le 24 %, ugotavlja poročilo OECD.
 
Po podatkih Evropskega patentnega urada, imata Evropa in ZDA 60 % svetovnih patentov za recikliranje plastike, za njima pa daleč zaostaja Azija.
 
Kemično recikliranje razgradi plastiko ali jo depolimerizira v monomere, ki tvorijo osnovne enote za polimere. Postopek lahko popelje še naprej, tako da plastiko ponovno spremeni v nafto. Naložbeni stroški za takšne procese so visoki. Proces zahteva tudi ogromne količine energije, medtem ko ostajajo dvomi o ravni emisij toplogrednih plinov in strupenih stranskih proizvodov. Takšni procesi so še vedno v zgodnjih fazah, čeprav se številni projekti že izvajajo in dajejo upanje, da se bo na ta način lahko zmanjšala odvisnost od nafte. Ena prvih družb, ki je začela odpadno plastiko ponovno spreminjati v nafto, je avstrijska energetska družba OMV.
 
V teku pa je vse več tudi veliko bolj zelenih projektov za recikliranje plastike.
 
Francija skuša v zadnjih letih dohiteti Nemčijo, ki ima že več kot 160 podjetij za recikliranje, kar je skoraj štirikrat več kot jih ima njena zahodna soseda.

Proizvajalec pnevmatik Michelin vzpostavlja obrat za pirolizo za recikliranje polistirena, britanska kemična skupina INEOS pa je napovedala projekt v Winglesu v severni Franciji.

Exxon Mobil in TotalEnergies odpirata 2 centra za recikliranje v Franciji. 

Kanadski Loop Industries in Eastman chemicals iz ZDA načrtujeta odprtje 2 tovarn v Franciji za obdelavo PET do leta 2025.
 
Velik potencial ima tudi organsko recikliranje, ki temelji na uporabi encimov.
Francosko zagonsko podjetje Carbios je začelo industrijsko uporabo encimov, ki omogočajo kompostiranje plastičnih odpadkov. Februarja letos je začelo graditi svojo prvo tovarno za organsko recikliranje PET v vzhodni Franciji, ki je hkrati tudi prva takšna tovarna na svetu.


 
Viri: Factiva, Agence France Presse

Več informacij o globalnih trendih na področju zelenih tehnologij