V letih 2024–2028 bo Singapur najboljša država na svetu za poslovanje
Singapur je najboljša država za poslovanje na svetu
Singapur se na EIU lestvici najbolj prijaznega poslovnega okolja v obdobju 2024-2028 uvršča na 1. mesto na svetu. EIU pripravlja lestvico na podlagi primerjave 82 svetovnih gospodarstev. Uvrstitev na 1. mesto na lestvici poslovnega okolja podpirajo izboljšave rezultatov za makroekonomsko okolje, politika do zasebnih podjetij in konkurence ter davki in financiranje.Glavne prednosti Singapurja so njegova odprtost za trgovino in naložbe, kar ima za posledico odlične rezultate v politiki do tujih naložb ter zunanji trgovini in deviznem nadzoru. To Singapur postavlja ob bok Hongkongu in ZAE, ki sta 2. in 3. najuspešnejša v tej kategoriji.
Davek na blago in storitve se je leta 2024 dvignil na 9 %, kar Singapur uvršča na 3. mesto na svetovni ravni.
Glavne slabosti Singapurja so visoke najemnine poslovnih prostorov, visoki obratovalni stroški ter vse večje omejitve tuje delovne sile. Zaradi visokega BDP na prebivalca in statusa finančnega središča, obstaja tudi velika nevarnost kibernetskih napadov in prevar.
Singapur je majhna, a bogata država z dobrimi tržnimi obeti
Singapur je majhna, a bogata država. Kljub temu, da ima le 5,9 mio prebivalcev, so njeni tržni obeti v naslednjih 5 letih dobri.Singapur ima eno najvišjih ravni BDP na prebivalca v Aziji. BDP na prebivalca v Singapurju (merjen po tržnih menjalnih tečajih) je leta 2023 dosegel 78.359 EUR (84.734 USD), kar je precej več kot v Hongkongu (51.990 USD) in na Japonskem (34.147 USD).
Primerjava gibanja BDP/prebivalca med Singapurjem in Slovenijo
Gospodarstvo Singapurja je v veliki meri odvisno od izvoznega pretovora ter statusa poslovnega in finančnega središča. Najpomembnejši proizvodni sektor je elektronika, med pomembne panoge pa sodita tudi kemična industrija in biomedicina.
Singapur je tranzitno in turistično središče ter primarna izbira multinacionalnih korporacij za vzpostavitev regionalnih sedežev za širitev dejavnosti v jugovzhodni Aziji. Država je tudi središče raziskav in razvoja v regiji.
Singapur je v primerjavi s Hongkongom manj izpostavljen geopolitičnim izzivom in je bolj raznolik po svoji gospodarski strukturi.
Tržne priložnosti
Singapur ponuja številne tržne priložnosti za široko paleto izdelkov in storitev, kot so:- potrošniško blago
- visokotehnološke poslovne rešitve in storitve
- stroji in strojna oprema
- medicinska oprema
- okoljske tehnologije
- rešitve za trajnostna pametna mesta.
Blagovna menjava s Slovenijo
Slovenija je v letu 2023 v Singapur izvozila za 39 mio EUR blaga, uvozila pa ga je za 195 mio EUR.Skupno je blagovna menjava v letu 2023 dosegla 234 mio EUR.
S tem se je Singapur lani uvrstil na 37. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.
Mesto Singapurja v blagovni menjavi Slovenije
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|
| 42 | 22 | 27 | 33 | 37 |
Največ je Slovenija v letu 2023 v Singapur izvažala električnih strojev, kemijskih izdelkov, plastike ter farmacevtskih izdelkov. V uvozu so prevladovali farmacevtski izdelki.
Blagovna menjava med Slovenijo in Singapurjem 2018 - 2024 (grafični prikaz)
Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,0 | 6,0 | 5,9 | 5,6 | 5,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 7.595 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 520,5 | 496,0 | 463,7 | 473,4 | 367,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 86.461 | 82.632 | 78.359 | 83.979 | 67.304 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 817,9 | 781,3 | 743,8 | 729,4 | 561,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 135.873 | 130.149 | 125.701 | 129.402 | 102.968 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 2,4 | 1,1 | 3,8 | 9,7 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 1,9 | 1,9 | 1,9 | 2,1 | 2,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,8 | 3,5 | 4,8 | 6,1 | 2,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -394,9 | -372,5 | -361,8 | -416,8 | -329,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 549,0 | 527,0 | 504,9 | 559,7 | 432,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,1 | 1,7 | 2,4 | 3,0 | 9,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,9 | 2,7 | 1,0 | 3,3 | 9,6 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 144,8 | 136,9 | 131,8 | 133,7 | 117,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 1,7+ | 39,1 | 37,0 | 24,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 83,7+ | 194,9 | 253,2 | 378,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 13 | 13 | 13 | 13 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 2 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan 2024 (posodobljeno marec 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit, Statistični urad RS
Preberite še:
Poslovne priložnosti na afriški celini
Priložnosti, ki jih ponuja cvetoča afriška zabavna industrija
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
