EU obljublja 112 mio EUR za albanski kmetijski sektor

 

146 mio EUR za razvoj albanskega kmetijskega sektorja 

EU namerava v okviru programa IPARD III v razvoj kmetijstva in podeželja Albanije vložiti okoli 112 mio EUR. Albanska vlada bo sredstvom EU dodala še nadaljnjih 34 mio EUR, tako da bo skupna vrednost dosegla 146 mio EUR.
 
Program poteka od leta 2021 do 2027 in je namenjen podpori trajnostnih prehranskih sistemov, povečanju konkurenčnosti kmetijsko-živilskega sektorja, postopnemu usklajevanju z okvirom EU ter izboljšanju učinkovitosti in trajnosti kmetijske proizvodnje.

Druge ključne točke pobude so spodbujanje poslovnega razvoja in zaposlovanja na podeželju ter izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi. Program je namenjen tudi privabljanju več zaposlenih v kmetijski sektor in izboljšanju razvoja skupnosti na lokalni ravni.
 
Premier Edi Rama je dejal, da bodo ta sredstva odprla vrata vsem, ki delajo v Albaniji in jo želijo še naprej razvijati.
Ministrica za kmetijstvo Frida Krifca pa je izjavila, da bodo sredstva dala albanskemu kmetijstvu priložnost za razvoj novih rastlinjakov, kmečkega turizma, zbirnih mest, ter nabave novih traktorjev in druge kmetijske mehanizacije.
 
Po zaslugi prejšnjih sredstev IPARD II je vlada albanski kmetijski sektor že bistveno izboljšala. Odprla so se nova zagonska podjetja, dvignili pa so se tudi standardi kakovosti proizvodnje.
 

Načrt financiranja 

Finančna sredstva so razdeljena na tranše, ki se izplačujejo v letih izvajanja programa. 
Največji znesek, okoli 31,4 mio EUR, je namenjen naložbam v opredmetena osnovna sredstva kmetov, nadaljnjih 30 mio EUR pa naložbam v obrate za predelavo in trženje kmetijskih pridelkov. Za promocijo ekološkega kmetovanja bodo namenili približno 2,1 mio EUR. 
Druge pomembne naložbe vključujejo 21,3 mio EUR za diverzifikacijo kmetij in razvoj poslovanja ter 12 mio EUR za podeželsko javno infrastrukturo.
 

Prehod na ekološko kmetijstvo 

Albanska ministrica za kmetijstvo Frida Krifca se je na 33. regionalni konferenci Združenih narodov za prehrano, ki jo je organizirala Organizacija za kmetijstvo (FAO), zavezala, da naj bi ekološko kmetijstvo v Albaniji do leta 2030 predstavljalo 25 % vsega kmetijstva. To je 100 % povečanje sedanji ravni. Ministrica je poudarila, da je Albanija sicer še daleč od tega cilja, a si s pomočjo različnih partnerjev prizadeva doseči ta cilj.

Številni kmetje se bojijo, da bi ekološki prehod lahko negativno vplival na njihovo preživetje in cene hrane. A po mnenju ministrice je mogoče združiti ekologijo in produktivnost. Albanija trenutno zaključuje nacionalno kmetijsko strategijo, katere glavni stebri so sprejemanje kmetijskih praks, ki imajo manjši vpliv na okolje, hkrati pa ohranjajo in celo povečujejo pridelke. Kot možna ukrepa je izpostavila tradicionalne kmetijske sisteme, kot sta gojenje oljk in trajnostna raba pašnikov.
 

Albanija želi izkoristiti velik potencial svojega kmetijskega sektorja 

Albanija ima velik potencial za razvoj svojega kmetijstva, vendar so do sedaj razvoj sektorja ovirale gospodarske težave in pomanjkanje naložb.
V 50 letih komunizma so kmetijsko zemljo razdelili na zadruge in obdelovali za potrebe države. Vendar se je ta sistem začel zgodaj rušiti in velik del države se je spopadal s pomanjkanjem hrane.

Po koncu režima so zemljo vrnili kmetom, ki so bili popolnoma nepripravljeni in brez strojev, infrastrukture in znanja.
Do danes je bil v sektorju dosežen le majhen napredek, saj različne vlade niso dale prednost trajnosti in kmetijstvu. Po drugi strani pa tudi kmetje niso bili pripravljeni sprejeti novih tehnik, vlagati v nove stroje ali postopke ali prilagajati svojih proizvodov potrebam trga.
 
Program EU naj bi se začel v začetku leta 2023, a vlada upa, da bo del sredstev na voljo že konec letošnjega leta, če bo pravočasno zaključila ustrezne postopke.
 

 
Viri: Factiva, EurActiv PLC
 
 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju živilske industrije

Pričakovani  vpliv sankcij proti Rusiji in Belorusiji na albansko gospodarstvo