Izzivi rusko ukrajinske krize, 13. - 17. junij 2022, povzetek objav

Rusko-ukrajinska kriza: Dogajanja na ruskem trgu

 
Ruski strokovnjaki priznavajo, da industrijska politika, ločena od svetovnih razvojnih trendov, ne more biti učinkovita na daljši rok.
 
Rusija ostaja močno odvisna od tuje dodane vrednosti tako v domači končni potrošnji kot pri izvozu.

• Delež tuje dodane vrednosti v celotnem ruskem gospodarstvu v povprečju predstavlja 21 odstotkov.
• Delež tuje dodane vrednosti v predelovalni industriji znaša 46 odstotkov.

V nekaterih ključnih in za prebivalstvo občutljivih sektorjih presega 50 odstotkov, na primer: blago tekstilne industrije – 75 odstotkov; farmacevtski izdelki – 53 odstotkov; električna oprema – približno 58 odstotkov; motorizirani promet – 56 odstotkov; računalniki – 69 odstotkov.

Zmanjšanje izvoznih možnosti plina

Rusija se je na zmanjšanje izvoznih možnosti plina na Zahod odzvala z diverzifikacijo dobave na Vzhod, predvsem na Kitajsko. V skladu s sporazumom v Glasgowu, se je Kitajska zavezala, da bo v naslednjih 10 letih znatno zmanjšala proizvodnjo premoga. Plin za Kitajsko predstavlja najlažji način za nadomestitev premoga.

Poleg Kitajske je zelo veliko povpraševanje po plinu predvideno tudi na trgu jugovzhodne Azije. Poraba plina se bo v južnoazijskih državah do leta 2030 povečala za 50 %, do leta 2040 pa za 70 %. Obstoječe dolgoročne pogodbe pokrivajo 75 % rasti povpraševanja leta 2030 in manj kot 50 % leta 2035. Ne pokrivajo povpraševanja v Indoneziji in Vietnamu, kjer bo poraba po napovedih najbolj narasla.

Za razliko od Kitajske se Indija še ni zavezala, da bo postopoma opustila premog. V njeni energetski bilanci je delež proizvodnje energije iz premoga celo večji kot na Kitajskem.
 
 
 

Vojna v Ukrajini: Odziv držav na krizo

 

Turčija

 
Vojna v Ukrajini je močno prizadela turško gospodarstvo in izpostavila številna neravnovesja in ranljivost Turčije. Izvoz v Rusijo in Ukrajino se sooča z logističnimi ozkimi grli, turška podjetja, ki delujejo v Ukrajini, pa se soočajo z resnimi motnjami poslovanja.

Vendar pa je kriza predstavila tudi nekatere priložnosti, ki izhajajo iz odločitve turške vlade, da se ne pridruži sankcijam proti Rusiji. 

Turški proizvajalci kovin, papirja in perutninskih izdelkov so se ponudili kot alternativni dobavitelji blaga v Evropski Uniji. Proizvajalci oblačil in številnih drugih izdelkov pa si v Evropi prizadevajo pridobiti tržni delež od azijskih dobaviteljev.
 
 

Baltske države

 
Baltska podjetja trenutno najbolj pestijo visoke cene energije in surovin. Veliko podjetij ima težave zaradi motenj v dobavni verigi in logistiki.
 
Kot dolgoročno posledico ruske vojne v Ukrajini, vidijo baltska podjetja predvsem spremembo prometnih poti. Hkrati ugotavljajo, da bo vojna dolgoročno končala ali omejila poslovne odnose z določenimi regijami. To bi vodilo do večje diverzifikacije dobaviteljev, pa tudi do povečane gospodarske razdrobljenosti svetovnih regij.
 
Baltska podjetja kot eno največjih tveganj za prihodnost svojega poslovanja navajajo pomanjkanje kvalificiranih delavcev ter visoke stroške dela, Predvsem pa jih skrbijo naraščajoči stroški dela, tako da skoraj 10 % podjetij že resno razmišlja o selitvi. 
 

Izzivi po panogah

Kemikalije

Poslovanje z Ukrajino se ponovno vzpostavlja potem ko se je poslovanje v prvih tednih rusko-ukrajinske vojne popolnoma ustavilo
Dobavne verige se ponovno usklajujejo, pri čemer so vrzel, ki so jo povzročila evropska in ameriška podjetja, zapolnila druga.

Vzpostavili se bodo alternativni dobavni kanali, material pa bo prihajal in odhajal iz Rusije od alternativnih svetovnih akterjev. Tako bo dokaj hitro prišlo do novega ravnotežja.

Kakšne so napovedi?

Distributerje v evropski kemični industriji predvsem skrbi dolgoročna konkurenčnost evropske kemične industrije. Pomanjkanje dostopa do poceni energije iz Rusije bo prizadelo evropsko kemično industrijo, ki bo posledice čutila najmanj v naslednjih štirih letih.

Zaradi visokih stroškov energije se bodo prilagodili trgovinski tokovi. Dobava utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v Evropo je le prva od takšnih novih prilagoditev.

 

Ukrepi EU kot odziv na rusko vojaško agresijo

 
EU je 3. junija sprejela šesti sveženj ukrepov.  Več o ukrepih je na voljo na tej povezavi.
 

Izvozne omejitve, ki sta jih uvedli Rusija/Belorusija

V bazi podatkov »Access2Markets«  so na voljo informacije glede izvoznih carin ter prepovedi in omejitev Rusije in Belorusije, kar lahko vpliva na uvoz v EU.
 

 

Preberite tudi: 

Naše najnovejše objave vezane na izzive rusko-ukrajinske krize.
 

Kje v času rusko-ukrajinske krize iskati nove poslovne priložnosti?
 


Za informacije na Izvoznem oknu skrbimo:

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na Izvoznem oknu.