Lesna industrija Avstrije, Nemčije in Švice poziva k zelenemu dogovoru 2.0

 

Združenja lesne industrije pozivajo k zelenemu dogovoru 2.0

Lesna industrija, ki je za Evropo zelo pomembna gospodarska panoga, se sooča s precejšnjo dodatno birokracijo pri Uredbi o izdelkih brez krčenja gozdov (EUDR).
 
Uredba bo začela veljati z letom 2025 in naj bi zagotovila, da bodo v EU v obtok prišli le izdelki, ki ne povzročajo krčenja gozdov. To ne bo veljalo le za les kot surovino, ampak tudi za izdelke iz lesa. Nove obveznosti skrbnega pregleda ne bodo veljale le za uvoznike v EU, ampak tudi za izvoznike iz EU ter za prvo dobavo v Evropi.

Predstavniki lesne industrije iz Avstrije, Nemčije in Švice so pred prihajajočimi evropskimi volitvami predstavili skupno stališče:
 

• Združenja lesne industrije se zavzemajo za spremembo smeri ureditve gospodarjenja z gozdovi in zmanjšanje birokratskih ovir za gozdarje ter pozivajo k zelenemu dogovoru 2.0, ki bo okrepil večjo uporabo lesa iz trajnostno upravljanih gozdov v Evropi.  
• Združenja podpirajo cilj zajezitve svetovnega krčenja gozdov, vendar menijo, da EUDR v sedanji obliki ni primerno sredstvo. Glede na to in glede na številna odprta vprašanja glede tehnične izvedbe, združenja pozivajo k temeljiti reviziji s praktičnimi specifikacijami in ustreznim rokom za izvedbo, da bi se izognili izkrivljanju vzdolž vrednostne verige gozdov in lesa.  
• Združenja pozivajo institucije EU in države članice, naj zdaj optimizirajo okvirne pogoje za rabo lesa. Od politikov zahtevajo jasno zavezanost trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. Vse prejšnje resolucije zelenega dogovora je treba pregledati in popraviti, če nesorazmerno omejujejo uporabo obnovljivega in trajnostnega vira lesa. Potreben je zeleni dogovor, ki zagotavlja zanesljivo in ekonomično razpoložljivost surovin.  
• V zelenem dogovoru EU po njihovem mnenju manjka tudi strategija v prid večji uporabi lesa pri prenovi stavb.
  Večja uporaba lesa lahko veliko prispeva k varstvu podnebja, ohranjanju virov, krožnemu gospodarstvu in trajnostnemu poslovanju. Zlasti v gradbenem sektorju lahko les kot del prenovitvenega vala pomaga ustvariti okolju prijazen življenjski prostor. Les tudi bistveno zmanjša emisije CO² med gradnjo in uporabo. Kot naravno skladišče CO², les širi naravne cikle ogljika v gozdu z ustvarjanjem ponora CO² v grajenem okolju. V vaseh in mestih tako nastaja »drugi gozd«.

 

Gospodarski pomen evropske lesne industrije je pogosto močno podcenjen 

Celotna vrednostna veriga lesa, ki sega od surovine do nadalje obdelanih, kakovostnejših vmesnih in končnih izdelkov, je kompleksna in obsežna.
 
Gospodarskega prispevka lesne industrije ni mogoče neposredno predstaviti samo iz uradnih statistik. Gozdarstvo in lesna industrija sta medsektorski zadevi, podobno kot šport in turizem, katerih gospodarski prispevek je v nacionalnih ekonomskih računih razporejen po različnih sektorjih. Številne manjše komponente, ki se skrivajo v manj očitnih gospodarskih dejavnostih, pogosto niso upoštevane, ekonomski prispevek pa je močno podcenjen.

Da bi ocenili vseevropski pomen gozdarstva in lesne industrije, je avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, regije in vodno gospodarstvo, skupaj s platformo za sodelovanje Forest-Wood-Paper, pripravilo celovito študijo za skupno 30 evropskih držav, ki vključujejo 27 članic EU, Norveško, Švico in Združeno kraljestvo.

Nekaj najpomembnejših izsledkov študije:
 

• V 30 evropskih državah znaša bruto dodana vrednost gozdarstva in lesne industrije 1.114 mlrd EUR, kar predstavlja 7,06 % celotne gospodarske proizvodnje teh držav.  
• Industrija podpira približno 17,5 mio delovnih mest po vsej Evropi.  
• Vsako 16. delovno mesto v teh 30 evropskih državah je neposredno ali posredno povezano z gozdarstvom in lesno industrijo.  
• Na vsako delovno mesto v gozdarstvu in lesni industriji se ustvari ali zagotovi dodatno 1,2 delovnega mesta v drugih sektorjih.  
• V 30 evropskih državah je povprečno 6 % neposredno ali posredno zaposlenih v gozdarstvu in lesni industriji.  
• Razgradnja gozdnih območij s političnimi ukrepi bi imela lahko resne posledice za gospodarsko uspešnost in trg dela v Evropi. Zmanjšanje sečnje le za 1 % bi povzročilo izgubo 10,3 mlrd EUR bruto dodane vrednosti in izgubo okoli 162.000 delovnih mest.

 


Viri:

• Factiva
• Frankfurter Allgemeine Zeitung
• Austria Presse Agentur
• Fachverband der Holzindustrie Österreichs

 
Preberite še:

Globalni trendi na področju lesne in pohištvene industrije

Avstrijska lesna in pohištvena industrija

Gospodarstvo ter možnost vstopa na avstrijski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni