Napovedi IMF za gospodarsko rast držav v podsaharski Afriki
IMF napoveduje podsaharski Afriki letos 3,6 % rast BDP, v letu 2024 pa 4,2 %
Mednarodni denarni sklad (IMF) je aprila letos napovedal, da se bo gospodarska rast v podsaharski Afriki (SSA) letos znižala na 3,6 %. Ob globalni upočasnitvi naj bi se aktivnost upočasnila že 2. leto zapored.
IMF opozarja, da številna afriška gospodarstva še vedno občutijo posledice ukrajinske krize in izbruha pandemije Covid-19, nedavno zaostrovanje svetovnih finančnih pogojev pa ovira okrevanje regije, ki se že tako spopada s povečanimi makroekonomskimi neravnovesji. Javni dolg in inflacija sta na ravneh, kot jih ni bilo več desetletij, pri čemer je dvomestna inflacija prisotna v približno polovici držav, kar zmanjšuje kupno moč gospodinjstev. V regiji je tudi vse večja stopnja brezposelnosti. Posledično bodo imela v letu 2023, številna gospodarstva SSA, počasnejšo rast prihodkov.
Gospodarska rast naj bi se po napovedih v regiji v letu 2024 izboljšala in dosegla 4,2 %.
Nastajajoči trgi imajo boljše gospodarske obete kot razvita gospodarstva
Nastajajoči trgi in gospodarstva v razvoju imajo boljše gospodarske obete kot razvita gospodarstva, vendar obstajajo velike razlike med regijami.- 5 držav izvoznic nafte v SSA, Nigerija, Angola, Gabon, Čad in Ekvatorialna Gvineja, naj bi leta 2023 zabeležile 3,2 % povprečno stopnjo rasti, leta 2024 pa 3 %. Ekvatorialna Gvineja je med temi državami edina, katere gospodarstvo naj bi se leta 2023 skrčilo za -1,8 %, leta 2024 pa za -8,2 %.
- Senegal bo po napovedih zabeležil najvišjo rast BDP v regiji SSA, in sicer 8,3 % v letu 2023 in 10,6 % v letu 2024. Sledita mu Kongo (6,3 % v 2023 in 6,5 % v 2024) ter Ruanda (6,2 % v 2023 in 7,5 % v 2024).
- Nigerija, največje afriško gospodarstvo, naj bi leta 2023 dosegla 3,2 % stopnjo rasti, v letu 2024 pa 3 %.
- Republika Južna Afrika, ki je eno najbolj industrializiranih afriških gospodarstev, naj bi leta 2023 zabeležila 0,1 % rast BDP, leta 2024 pa 1,8 %.
- Afriške države z nizkimi dohodki, kamor spadajo Etiopija, Tanzanija, Demokratična republika Kongo, Uganda, Burkina Faso in Mali, bodo v letih 2023 in 2024 predvidoma dosegle več kot 5 % stopnjo rasti BDP.
- Medtem pa bodo med države s srednjim dohodkom, kamor sodijo Senegal, Slonokoščena obala in Kenija, leta 2023 predvidoma dosegle 8,3 %, 6,2 %, oziroma 5,3 % stopnjo rasti.
Glede na poročilo IMF so srednjeročni obeti za rast SSA regije trenutno slabši kot v zadnjih desetletjih.
Napovedana rast BDP v državah SSA v letih 2023 in 2024
| Država | 2023 | 2024 |
|---|---|---|
| Angola | 3,5 | 3,7 |
| Benin | 6,0 | 5,9 |
| Botsvana | 3,7 | 4,3 |
| Burkina Faso | 4,9 | 5,9 |
| Burundi | 3,3 | 6,0 |
| Centralnoafriška republika | 2,5 | 3,8 |
| Čad | 3,5 | 3,7 |
| Ekvatorialna Gvineja | -1,8 | -8,2 |
| Eritreja | 2,8 | 2,9 |
| Etiopija | 6,1 | 6,4 |
| Gabon | 3,0 | 3,1 |
| Gambia | 5,6 | 6,3 |
| Gana | 1,6 | 2,9 |
| Gvineja | 5,6 | 5,7 |
| Gvinneja-Bissau | 4,5 | 5,0 |
| Južni Sudan | 5,6 | 4,6 |
| Kamerun | 4,3 | 4,4 |
| Kapverdski otoki | 4,4 | 5,4 |
| Kenija | 5,3 | 5,4 |
| Komori | 3,0 | 3,6 |
| Kongo | 4,1 | 4,6 |
| Kongo, d.r. | 6,3 | 6,5 |
| Lesoto | 2,2 | 2,3 |
| Liberija | 4,3 | 5,5 |
| Madagaskar | 4,2 | 4,8 |
| Malawi | 2,4 | 3,2 |
| Mali | 5,0 | 5,1 |
| Mauritius | 4,6 | 4,1 |
| Mozambik | 5,0 | 8,2 |
| Namibia | 2,8 | 2,6 |
| Niger | 6,1 | 13,0 |
| Nigerija | 3,2 | 3,0 |
| Republika Južna Afrika | 0,1 | 1,8 |
| Ruanda | 6,2 | 7,5 |
| São Tomé & Príncipe | 2,0 | 2,5 |
| Sejšeli | 3,9 | 3,9 |
| Senegal | 8,3 | 10,6 |
| Sierra Leone | 3,1 | 4,8 |
| Slonokoščena obala | 6,2 | 6,6 |
| Svazi | 2,8 | 2,5 |
| Tanzanija | 5,2 | 6,2 |
| Togo | 5,5 | 5,5 |
| Uganda | 5,7 | 5,7 |
| Zambija | 4,0 | 4,1 |
| Zimbabve | 2,5 | 2,6 |
Prvih 10 držav SSA z najvišjo napovedano rastjo BDP v letu 2023 in 2024
Pozitivni in negativni dejavniki poslovanja v SSA po posameznih sektorjih
| Sektor | Pozitivni dejavniki | Negativni dejavniki |
|---|---|---|
| Energetika, kovine in materiali | • Visoke cene in močno globalno povpraševanje • Povečan interes tujih investitorjev • Dolgoročni razvojni načrti |
• Visoki in naraščajoči investicijski in operativni stroški • Tveganje za nekatere projekte zaradi izpostavljenosti Rusiji |
| Predelovalna in avtomobilska industrija | • Trajno domače povpraševanje/regionalna trgovina • Interes tujih investitorjev • Glavni fokus politike (podpora) |
• Pritisk zaradi hitro naraščajočih operativnih stroškov (gorivo, energija itd.) • Pritisk na stroške dela (plače/usposabljanje) |
| Gradbeništvo in gradbeni materiali | • Nabor projektov (energetika in promet) • Razvoj nepremičnin in komunalnih storitev • Vlaganje v domače/regionalne zmogljivosti |
• Povišani stroški za ključne materiale in gorivo • Morebitna zamuda pri nekaterih projektih zaradi finančnih omejitev |
| Kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija | • Višje odkupne cene in močno povpraševanje (domače in tuje) | • Visoki stroški goriva in gnojil • Zniževanje marž |
| Maloprodaja in FMCG | • Cvetoči trgi v večjih mestih (v času okrevanja po pandemiji) | • Inflacijski pritiski na prihodke gospodinjstev • Stroški prilagajanja na nove modele dostav |
| Zdravstvo, farmacija in izobraževanje | • Investicijski načrti v javnem in zasebnem sektorju • Glavni fokus politike |
• Potrebne večje naložbe v infrastrukturo in storitve • Omejitve financiranja |
| IKT | • Povečano povpraševanje (pozitivni vpliv pandemije) • Izboljšanje infrastrukture in večja konkurenca • IKT sektor je prepoznan kot ključni dejavnik uspeha |
• Motnje v dobavni verigi in zamude v dobavah |
| Transport in logistika | • Sproščanje trgovinskih ovir in čezmejno povpraševanje | • Visoki operativni stroški, predvsem goriva |
Podsaharska Afrika je nov nastajajoči trg za tele-medicino in digitalne zdravstvene inovacije
Po vsej regiji se je povečala uporaba digitalnih zdravstvenih rešitev in posegov za odpravljanje pomanjkljivosti v tradicionalnih sistemih zdravstvenega varstva, ki so pogosto slabo opremljeni, imajo premalo osebja in so nedostopni.Največje priložnosti ponujajo področja tele-medicine, elektronski zdravstveni zapisi, pametne bolnišnice, veliki podatki in povezane naprave.
Po napovedih Fitch Solutions bo v prihodnjih 10 letih najvišjo rast dosegel segment tele-medicine ter z njim povezani segmenti naprav in aplikacij.
Skladno s svetovnimi trendi je tele-medicina tudi v SSA med pandemijo Covid-19 beležila visoko rats. Po napovedih se bo uporaba tele-medicine v regiji še povečala, še posebej v primarni zdravstveni oskrbi. V primerjavi z javnim sektorjem bo uporaba večja v zasebnem sektorju. V SSA se trenutno uporabljajo različice tele-medicine, kot so tele-konzultacije, tele-radiologija in tele-psihiatrija.
V bližnjem do srednjeročnem obdobju bo regija namenila več sredstev za tele-medicino, kar bo ustvarilo priložnosti za rast sektorja, v katerem še vedno prevladujejo nova, predvsem mala podjetja.
Obstaja veliko dejavnikov, ki spodbujajo sprejemanje digitalnih zdravstvenih inovacij, zlasti cvetoč trg IKT in mlado prebivalstvo v SSA, vendar ostajajo izzivi v zvezi s slabo povezljivostjo, digitalno pismenostjo in neustrezno IT infrastrukturo.
Viri: Factiva, IMF, EIU, Fitch Solutions
Preberite tudi:
Priložnosti na južnoafriškem trgu
Poslovni forum EU-Ruanda, Kigali, 26. - 27. junij 2023
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
