Neizkoriščeni potencial izvoza hrvaške lesne industrije

Neizkoriščeni potencial hrvaškega izvoza lesne industrije presega 2,3 mlrd HRK ali približno 300 mio EUR, kaže konec leta 2020 objavljena analiza Hrvaške gospodarske zbornice (HGK). Največjo možnost povečanja izvoza po podatkih analize predstavljajo trgi Slovenije, Avstrije, Kitajske, ZDA in Nemčije.

Zbornica je izvedla študijo, ki analizira izvozne zmogljivosti lesne industrije in proizvodnje pohištva na Hrvaškem. Rezultati pa so, kot piše v sporočilu za javnost, izjemno pomembni za hrvaško lesno industrijo, saj jasno in konkretno opredeljujejo, katere skupine izdelkov imajo največji izvozni potencial in na katere izvozne trge bi morali ciljati hrvaški proizvajalci.

»Rezultati analize kažejo na še neizkoriščen izvozni potencial domače lesne industrije v 33 državah, ki znaša 268 mio EUR,« je povedal predsednik združenja lesnopredelovalne industrije HGK, Igor Josip Lesčič. Po podatkih, ki jih je predstavila HGK, znaša vrednost izvoza hrvaške lesne industrije 8,1 mlrd HRK ali 1,1 mlrd EUR, potencialno pa bi se lahko povečal za kar 26 %. Neizkoriščen potencial izdelkov z visoko dodano vrednostjo znaša 86,7 mio EUR, in če bi se ta realiziral, bi se izvoz te skupine izdelkov po študiji HGK lahko povečal za skoraj 38 %.

Hrvaška lesna industrija zaposluje približno 25.000 delavcev. V njej je aktivnih 1.709 lesnih podjetij, ki letno ustvarijo približno 14 mlrd HRK ali 1,8 mlrd EUR prihodkov, kar predstavlja 1 % hrvaškega BDP. Izvoz hrvaške lesne industrije znaša 8,1 mlrd HRK ali 1,1 mlrd EUR, kar predstavlja 7,2 % celotne hrvaške zunanje trgovine.

Vodilni izvozni trg hrvaške lesne industrije je Italija, ki predstavlja 21 % celotnega izvoza lesne industrije. Sledita Nemčija s 13 % in Slovenija z 10 % deležem izvoza.

Predsednik HGK, Luka Burilović, je v izjavi za javnost poudaril, da je cilj analize okrepiti domačo lesno industrijo in njeno diverzifikacijo izvoza. Trenutno je izvozni potencial skoncentriran v približno 20 podjetjih, ki predstavljajo skoraj 80 % celotnega izvoza. Poudaril je tudi, da je treba dvigniti produktivnost in spremeniti strukturo izvoza, v katerem imajo trenutno visok delež izdelki z nizko dodano vrednostjo, le majhen del pa predstavlja izvoz pohištva. Takšna struktura je prisotna na najpomembnejših izvoznih trgih, razen pri izvozu na Češko in v Nemčijo, kjer pohištvo predstavlja 80 %, oziroma 52 % izvoza lesne industrije. V Italijo, ki je najpomembnejši izvozni trg, izvozijo le približno 9 % izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Svetovna proizvodnja pohištva je ocenjena na približno 470 mlrd EUR, od tega je približno 47 % celotne proizvodnje skoncentrirane v zgolj 7 državah. To so  ZDA, Italija, Nemčija, Japonska, Kanada, Združeno kraljestvo in Francija. Na evropski ravni lesna industrija zaposluje približno 2 mio ljudi v 300.000 podjetjih in nenehno raste. Vrednost proizvodnje v EU znaša skoraj 250 mlrd EUR, od tega proizvodnja pohištva predstavlja 45 %.

Kot ugotavljajo na HGK, je zanimivo, da je Kitajska, ki je daleč največja proizvajalka in potrošnica lesenih plošč in papirja, vse bolj pomembna tudi kot proizvajalka in potrošnica drugih izdelkov iz lesa. V zadnjem času je prehitela številne druge pomembne konkurente v ključnih skupinah izdelkov.

Viri: Factiva, Hina

Več informacij o globalnih trendih na področju lesne in pohištvene industrije