Ocena EIU o globalnih posledicah rusko-ukrajinske vojne

 

• Največje posledice konflikta med Rusijo in Ukrajino na svetovno gospodarstvo bosta močan dvig cen surovin in motnje v dobavni verigi.
• Cene nafte bodo ostale nad 100 USD/sodček. Zvišale se bodo cene plina, pa tudi cene kmetijskih surovin in navadnih kovin.
• Gospodarske sankcije, zaprtje zračnega prostora in varnostni pomisleki bodo še dodatno povzročili težave v dobavni verigi, ki so nastale že zaradi pandemije, kar bo dodatno motilo trgovinske poti. Posebej motene bodo kopenske, morske in zračne poti skozi Rusijo.
• Dvig cen surovin bo spodbudil svetovno inflacijo, ki bo letos presegla 6 %.
• Večino gospodarskih učinkov sankcij bo občutila Rusija, vendar je EIU že popravil tudi projekcije za evropske države. Globalna rast bo leta 2022 po napovedih EIU dosegla 3,4 %, kar je manj od prejšnje napovedi v višini 3,9 %.

 

ZDA in EU uvajajo ostre sankcije proti Rusiji

28. februarja so ZDA razkrile sveženj sankcij proti Centralni banki Rusije (CBR), čemur je sledila tudi EU. Te sankcije bodo CBR preprečile dostop do približno polovice od 643 mlrd USD, ki jih ima v deviznih rezervah, saj blokirajo njeno zmožnost pretvorbe sredstev USD in EUR v RUB. Ukrep prav tako preprečuje, da bi Rusija izkoristila svoj Nacionalni premoženjski sklad (NWF). Poleg tega so ZDA in EU napovedale, da bodo nekatere ruske banke odrezane od svetovnega plačilnega sistema SWIFT.

ZDA in EU sta pred tem sprejeli previden pristop k sankcioniranju Rusije, ki je 11. največje gospodarstvo na svetu. Trgovinske vezi med Rusijo in EU, ne le v energetskem sektorju, ampak tudi v sektorju hrane in industrijskih izdelkov, so oblikovale evropske politike, ki ne želijo uvesti strogih ukrepov Rusiji. Ta zadržanost, ki je bila opazna po ruski priključitvi Krima leta 2014, je do neke mere izginila. Vendar pa ukrepi za omejevanje ruskega izvoza energije še vedno niso na mizi, kar odraža strah v evropskih prestolnicah, da bi sankcije te narave poslale gospodarstva EU v recesijo. Ministrstvo za finance ZDA je načrtovalo izločitev sankcij za ruski izvoz energije in ruske banke, ki sodelujejo v trgovini z energijo, zato ne bodo izključene iz SWIFT. Gospodarski učinek sankcij EU in ZDA bo zato zunaj Rusije majhen, čeprav bodo zahodna podjetja, ki so močno izpostavljena Rusiji, še vedno prizadeta.
 

Cene surovin bodo ostale povišane

Ker bo globalni vpliv sankcij omejen, EIU ocenjuje, da bo najresnejši učinek rusko-ukrajinskega konflikta za svetovno gospodarstvo prišel v obliki višjih cen surovin. Te bi lahko poskočile zaradi treh dejavnikov: skrbi glede oskrbe (na primer, če bi bila uvedena prepoved ruskega izvoza ogljikovodikov), uničenja fizične infrastrukture (kot so pristanišča v Ukrajini) ter sankcij (na primer, če ni finančnih kanalov za trgovanje).

EIU ocenjuje, da niti EU niti ZDA ne bosta uvedli prepovedi ruskega izvoza ogljikovodikov. A tudi če ne bo embarga, bodo cene nafte, plina, navadnih kovin in žit poskočile: 

• Cene nafte bodo v času konflikta ostale nad 100 USD/b. Grožnja s sankcijami za ruski izvoz ogljikovodikov in negotovost v zvezi z oskrbo bosta še poslabšala obstoječo situacijo na trgu. Nekateri naftni trgovci se izogibajo tudi ruski nafti zaradi zaskrbljenosti zaradi sekundarnih sankcij ZDA na finančne transakcije z ruskimi subjekti.
• Cene plina se bodo letos zvišale za vsaj 50 %, poleg petkratne rasti lani. Evropa ima omejene zaloge plina in obstaja zaskrbljenost glede oskrbe s plinom za zimsko sezono severne poloble za obdobje 2022/2023. Evropa zmanjšuje povpraševanje po ruskem plinu, kar bo povzročilo krčenje ruske proizvodnje in dodatno pritiskalo na dobavo.
• Rusija je tudi velika proizvajalka več navadnih kovin (aluminij, titan, paladij in nikelj), ki bodo vse zabeležile visoko rast cen. Po lanskem zvišanju cen na vseh teh trgih, bodo cene ostale na najvišji ravni, dokler se bo konflikt nadaljeval. To bo imelo velik vpliv na industrijske sektorje (kot je avtomobilska industrija) po vsem svetu, zlasti pa v Evropi.
• Cene kmetijskih pridelkov (pšenica, koruza, ječmen) se bodo dvignile. Ukrajina in Rusija skupaj predstavljata več kot četrtino svetovne trgovine s pšenico. Motnje trgovskih poti v Črnem morju lahko še povečajo pritisk na cene žita.

 

Motene bodo dobavne verige

Finančne sankcije bodo vplivale na dobavne verige in trgovino, saj bodo podjetja težko našla finančne kanale za trgovanje z Rusijo. Poleg tega bo morebitno uničenje nekatere prometne infrastrukture (zlasti pristanišč v Ukrajini) verjetno poslabšalo obstoječe težave v dobavni verigi.
Motnje v oskrbovalnih verigah bodo posledica težav, ki vplivajo na kopenske poti, omejitev zračnih povezav in odpoved pomorskih tovornih poti iz Ukrajine.

• Kopenske trgovinske poti med Azijo in Evropo bodo motene, saj bo tranzit skozi Rusijo otežkočen ali celo onemogočen. To bo zlasti prizadelo nekatera kitajska podjetja, ki so kot alternativo pomorskemu in letalskemu tovoru med pandemijo korona-virusa povečala promet po kopenskih poteh skozi Rusijo (na poti v Evropo).
• Zračne vezi med Rusijo in Evropo (in posledično Azijo in Evropo) bodo močno ovirane po odločitvi držav EU, da zaprejo svoj zračni prostor za ruska letala in tovor (in vzajemni ukrep Rusije, da zapre svoj zračni prostor za evropska letala). Približno 35 % svetovnega tovora se je pred pandemijo prevažalo po zraku, od tega približno polovica na potniških letalih.
• Pomorske tovorne poti skozi Črno morje bodo odpovedane za nekaj tednov po odločitvi Ukrajine, da ustavi komercialni promet, in Turčiji, da omeji tranzit skozi Bosporsko ožino. To stanje bo imelo opazen vpliv na pošiljke žita, ki potekajo skozi ukrajinska, ruska in morda bolgarska in romunska pristanišča.

 

Svetovna inflacija bo letos poskočila nad 6 %

Višje cene surovin bodo povečale svetovno inflacijo v letu 2022 in morda tudi v letu 2023. Za letos je EIU že napovedoval skoraj 6 % globalno inflacijo, zdaj pa ocenjuje, da bo ta meja presežena, glede na velike skoke cen surovin. Zvišanje inflacije bo izravnalo pozitiven vpliv višjih cen surovin za proizvajalce.
 

Prizadeta bo globalna gospodarska rast

Gospodarske posledice vojne bosta občutili predvsem Ukrajina in Rusija, ki bosta letos obe doživeli ostro recesijo. Vojna bo prizadela tudi tiste vzhodno-evropske države, ki so najbolj izpostavljene trgovini z Rusijo, kot sta Litva in Latvija. Drugod v Evropi bo EU trpela zaradi energetskega šoka, preskrbovalne verige in trgovine. Zato je EIU napoved gospodarske rasti za Evropo v letu 2022 popravil navzdol, na približno 2 % (s prejšnje projekcije 3,9 %). Gospodarska rast v evrskem območju naj bi po ocenah EIU letos znašala 3,7 % (prejšnja projekcija je znašala 4 %).

EIU letošnjih napovedi gospodarske rasti v ZDA (3,4 %) in na Kitajskem (5,2 %) ni spremenil. Vendar pa so nove, nižje napovedi gospodarske rasti v Evropi povzročile nekoliko nižjo napoved svetovne gospodarske rasti, in sicer na 3,4 % s predhodnih 3,9 %.


Viri: Factiva, Economist Intelligence Unit
 

Preberite še:

Ukrajina je uvedla izvoza dovoljenja za kmetijske proizvode.

Ukrepi v odziv na rusko invazijo zadevajo tudi področje letalstva in financ.