Podnebne spremembe povečujejo stroške in nevarnosti na delovnem mestu

 

Ekstremna vročina povzroča zdravstvena tveganja in nižjo produktivnost dela

Ker globalno segrevanje povzroča pogostejše ekstremne temperature po vsem svetu, so nekateri delavci izpostavljenimi resnim zdravstvenim tveganjem.

Avgusta je v Teksasu v ZDA zaradi vročine in neustreznih delovnih pogojev umrl 57-letni lokalni voznik UPS. To se je zgodilo ravno v času, ko je njegov sindikat ratificiral dogovor z UPS o izboljšani toplotni zaščiti, kamor sodi vgradnja klimatskih naprav v nova dostavna vozila ter dodatne opreme v obstoječa vozila.

Študije kažejo, da se produktivnost dela začne slabšati že pri temperaturah nad 24 do 26 ° Celzija, pri nekaterih opravilih pa se prepolovi pri približno 33 ° Celzija.

Glede na resna tveganja na zdravje in varnost pri delu ter nizko produktivnost dela se Mednarodna organizacija za delo (ILO) sprašuje o smiselnosti dela, kadar temperatura preseže 35 ° Celzija. Stroški dela takrat pogosto presežejo koristi.

S takšnimi vprašanji se bo kmalu začelo soočati vse več delodajalcev.
 

Pravice delavcev

ILO ocenjuje, da bo tudi ob optimistični predpostavki, da bo svet dosegel cilj iz Pariškega sporazuma o omejitvi segrevanja na 1,5 ° Celzija, nižja produktivnost v proizvodnji do leta 2030 povzročila manko 2,2 % globalnih delovnih ur ali izgubo v višini 2,4 trln USD.

Toda najti točko, na kateri je mogoče zmanjšati stroške delodajalca, ne da bi pri tem ogrozili blaginjo delavcev, je toliko težje zaradi pomanjkanja jasnih podatkov, neenakomerne zakonodaje in neenakega načina, kako delavci po vsem svetu doživljajo toplotni stres.

Toplotni stres doživljajo predvsem delavci na prostem, v sektorjih od gradbeništva do kmetijstva. Po ocenah naj bi bilo med najbolj izpostavljenimi v prihodnje tudi 170 mio delavcev migrantov po vsem svetu. Migranti običajno izkazujejo dodaten stoicizem in vzdržljivost. To jih postavlja v večjo nevarnost v obdobju vročine, pogosto pa ti delavci tudi nimajo dostopa do zdravstvenih storitev.

Mednarodno sprejeta konvencija ILO daje delavcem pravico, da zapustijo delovno mesto brez strahu pred povračilnimi ukrepi, če imajo razumen razlog in verjamejo, da so v nevarnosti. Vendar le malo delavcev ve za konvencijo ali si jo upa uporabiti.

Številne evropske in druge države še vedno nimajo zakonov, ki bi določali najvišje delovne temperature. Kjer pa obstajajo, na primer na Kitajskem, kjer je že 10 let omejitev 40 ° Celzija, sta spremljanje in uveljavljanje neenotna.

Pogosto je to zato, ker regulatorji na delovnem mestu nimajo ustreznih sredstev. Ameriška agencija za zdravje in varnost pri delu (OCHA) bi po ocenah National Employment Law Project (NELP) potrebovala kar 165 let, da bi preverila vsako delovno mesto, ki je v njeni pristojnosti.
 

Vloga avtomatizacije delovnega procesa

Čeprav omejitve delovne temperature lahko preprečijo nekatere žrtve, pa ne upoštevajo dejstva, da delavci doživljajo stres različno. Pogosto temperatura zraka ni najbolj ključen element, saj je potrebno upoštevati tudi posamezno delovno mesto in zdravstveni profil. Pri tem lahko včasih posvetovanja z delavci prinesejo razmeroma poceni rešitve.

Druge rešitve imajo širše družbene posledice. Na primer prestavitev delovnega časa na hladnejše ure zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, posledično pomeni tudi preureditev varstva otrok ali omejene možnosti javnega prevoza za delavce.

Pri tem lahko veliko pripomore avtomatizacija delovnega procesa. Francoski vinar Jerome Volle je letošnjo trgatev opravljal pred zoro, pri čemer je večino postopka mehaniziral. S tem se je izognil visokim dnevnim temperaturam, ki so dosegle do 42 ° Celzija, ki obremenjujejo tako rastline kot delavce.

Izpostavljenost vročini postaja tudi vir nezadovoljstva delavcev, kar jasno kaže na primer julijska stavka osebja na turistični lokaciji Akropola v Grčiji, ali lanska uspešna tožba kitajskega delodajalca zaradi smrti čistilke, ki je umrla zaradi vročinskega udara.

Ob visokih temperaturah postane merjenje in plačilo uspešnosti dela, na primer delo na normo, neupravičeno.

Vprašanje se postavlja tudi v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so vse pogostejši. Na primer ali so delavci v primeru poplav ali požarov še vedno upravičeni do prejema plače?

Podnebne spremembe zahtevajo temeljit razmislek, pri čemer samo upoštevanje standardov zaščite na delovnem mestu ne bo dovolj.


Viri: Factiva, Reuters

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.