Predlagane omejitve kratkoročnih turističnih najemov na Hrvaškem

 

Hrvaška namerava dvigniti davke na nepremičnine, namenjene za najem

Hrvaška naj bi postala zadnja evropska država, ki se bo spopadla s krčem cen stanovanj, povezanim s turizmom. Pri tem pa se lastniki nepremičnin bojijo, da bo predlagana zakonodaja prizadela njihovo poslovanje.

Novembra je bil v hrvaškem parlamentu potrjen sveženj osnutkov zakonov, vendar bo končna zakonodaja na ravni države sprejeta šele po širši razpravi.

Številna turistična mesta, kot so Malaga, Barcelona, Atene in Budimpešta, so že omejila kratkoročne najeme, da bi ublažila pomanjkanje stanovanj in znižala njihove cene za lokalno prebivalstvo.

Takšne spremembe v razvitih turističnih destinacijah lahko negativno vplivajo na spletne turistične platforme, kot sta Airbnb in Booking.com.

Letos so v Dubrovniku že prepovedali nova dovoljenja za zasebni najem v zgodovinskem starem mestnem jedru. S tem ukrepom želijo preprečiti, da bi mladi odhajali iz mesta zaradi visokih stroškov stanovanj.



Hrvaški finančni minister Marko Primorac je dejal, da bodo novi zakoni dvignili davke na nepremičnine, namenjene za najem, ter pavšalni davek na turistični najem, ne bodo pa vplivali na nepremičnine, ki se oddajajo za dolgoročni najem, ali kjer ljudje živijo v lastni nepremičnini.

To bo lokalnemu prebivalstvu omogočilo najem po tržnih cenah in oživilo mesta, kjer se stanovanjski bloki polnijo le med počitnicami.
Meščane Splita, Dubrovnika in drugih obalnih mest moti, da so ta mesta že skoraj brez lokalnih prebivalcev. Izginjajo tudi trgovine v centru in mesta počasi zamirajo.

Turizem predstavlja približno 20 % hrvaškega BDP, pri čemer je okoli 125.000 ljudi zaposlenih v dejavnosti najema stanovanj.

Številni lastniki, ki svoje nepremičnine oddajajo v kratkoročni najem, so zaradi predlagane zakonodaje zaskrbljeni. Veliko od njih jih je najelo posojila ter investiralo v nepremičnine za najem. Zdaj jih skrbi donosnost te dejavnosti, saj bodo davki poleteli v nebo. Prav tako lastnike nepremičnin v stanovanjskih stavbah moti, da bodo za dejavnost oddaje stanovanja v morali pridobiti dovoljenje s strani 80 % najemnikov, kar bo težko izvedljivo.
 

Protesti ponudnikov nastanitev proti predlaganemu davku na nepremičnine

Mali ponudniki nastanitev so to soboto na protestnem shodu v Zagrebu opozarjali, da bodo načrtovane zakonske spremembe korenito spremenile pogoje njihovega poslovanja in ogrozile njihovo preživetje.

Več 100 državljanov iz vse Hrvaške se je 23. 11. 2024 zbralo na Trgu francoske republike, da bi protestiralo proti nizu zakonodajnih predlogov, ki naj bi začeli veljati prihodnje leto. Mali ponudniki prenočišč so organizirali tudi srečanje z ministrom za turizem in šport Tončijem Glavino.

Po njihovem mnenju 50 % hrvaškega turizma temelji na majhnih ponudnikih nastanitev, zato naj bi predlagani ukrepi zmanjšali število postelj v tem segmentu turizma ter uničili marsikoga, ki je vlagal v svoje nepremičnine.

Protestniki so izrazili nasprotovanje celotnemu zakonodajnemu paketu, ki ga je predlagala vlada, saj so ugotovili, da prinaša korenite spremembe in ogroža njihove človekove pravice ter da nikakor ne bo prispeval k izboljšanju demografskih trendov.

Davek na nepremičnine, ki bo začel veljati 1. januarja 2025, se bo nanašal tudi na nepremičnine, ki se uporabljajo za kratkotrajni turistični najem. Gibal naj bi se med 0,6 in 8 EUR na m², o konkretnih zneskih pa bo odloča lokalna uprava.

Iniciativa, ki združuje male nastanitvene ponudnike, vztraja, da jih predlagana zakonodaja postavlja v neugoden položaj v primerjavi z vsemi ostalimi gospodarskimi in turističnimi subjekti, pri čemer daje prednost hotelskim verigam in velikim podjetjem.

Nasprotujejo tudi napovedanim spremembam zakona o dohodnini.

Vlada je z namenom izenačitve obdavčitve dolgoročnega in kratkoročnega najema predlagala, da se pavšalna davčna stopnja na posteljo v turizmu določi glede na lokalni indeks razvitosti turizma, pri čemer enote lokalne samouprave odločajo o določeni stopnji v danem območju.
Za najbolj razvite turistične destinacije bi se pavšalna obdavčitev gibala med 150 in 300 EUR, za druge med 100 in 200 EUR, za tretje od 30 do 150 EUR, za tiste v najmanj razvitih turističnih skupnostih pa med 20 in 100 EUR.

Prag za določitev stopnje za najbolj razvite turistične skupnosti bi se dvignil za 653 %, za druge za 402 %, za tretje za 51 %, v četrti pa bi ostal skoraj enak.

Predstavniki iniciative so povedali, da prva kategorija razvitosti turizma velja za večino ležišč v lasti manjših ponudnikov nastanitev, pri čemer so opozorili, da je napovedan dvig dajatev brez primere.

Protestniki so opozorili tudi na ranljivost otokov, kjer je turizem pogosto edina gospodarska dejavnost, in opozorili, da otokov ne bi smeli uvrščati v prvo kategorijo razvoja.



Viri:

• Factiva
• Reuters
• HINA
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju turizma

Hrvaška se sooča z izzivi množičnega turizma

Hrvaški turizem

Gospodarstvo ter možnost vstopa na hrvaški trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.