Pregled aktualnega dogajanja na evropskih železnicah

 

Odpovedana je linija Nightjet Pariz–Berlin-Dunaj

S spremembo voznega reda, ki stopi v veljavo 14. decembra 2025, Avstrijske železnice (ÖBB) ne bodo več ponujale nočnih storitev Nightjet na relaciji iz Pariza v Dunaj in Berlin, ki so bile uvedene leta 2023 v sodelovanju s francoskim državnim prevoznikom SNCF, nemškim Deutsche Bahn in belgijskim SNCB.

Konec septembra so v ÖBB pojasnili, da jih je odločitev francoske vlade, da ne bo več financirala francoskega operaterja SNCF za upravljanje francoskega dela proge, prisilila k ukinitvi storitve, saj brez tega financiranja storitev ni več vzdržna. Vladna letna subvencija je znašala 10 mio EUR.

Obratovanje nočnih vlakov je velik ekonomski izziv. Tudi pri povprečni zasedenosti 70 %, čezmejne nočne storitve niso ekonomsko vzdržne brez državnih subvencij. Medtem ko je sedež na letalu mogoče prodati do 5-krat na dan in sedež na dnevnem vlaku do 4-krat, je sedež na nočnem vlaku mogoče prodati le 1-krat na dan. Poleg tega so stroški osebja na nočnih vlakih višji, saj je potrebno več strežnega in kabinskega osebja, stroški nočnih storitev pa so višji. Dolga potovanja povzročajo tudi stroške dostopa do infrastrukture v več državah in visoke stroške energije.

V ÖBB so potrdili, da bodo ohranili 3-krat tedensko storitev Nightjet med Dunajem in Brusljem tudi v letu 2026 ter na priljubljenih progah, kot so Dunaj–Amsterdam in München–Rim.

Družba Österreichische Bundesbahnen-Holding AG, ki zagotavlja infrastrukturne, transportne in logistične storitve, je bila ustanovljena aprila 2004 in ima sedež na Dunaju v Avstriji.


 

Standardna tirna povezava iz EU v Ukrajino

Prva železniška proga s standardnim tirom v Ukrajino je bila odprta 5. septembra 2025 in povezuje mejno postajo v Čopu, ki je že povezana z madžarskim in slovaškim omrežjem, z ukrajinskim mestom Užgorod.

Nova 22 km dolga proga omogoča neposredno povezavo iz Madžarske in Slovaške do Užgoroda, kjer je možna povezava z železniškimi storitvami širokega tira proti vzhodu.

V načrtu je tudi podaljšanje standardnega tira po obstoječi glavni progi od Užgoroda do ukrajinskega mesta Lvov, pričetek del je predviden za leto 2026.

Projekt dodajanja standardnega tira je stal 28,6 mio EUR, financiran je bil v okviru pobude EU-Ukrajina Solidarity Lanes in sofinanciran s posojilom Evropske investicijske banke ter nepovratnimi sredstvi iz programa Evropske komisije Connecting Europe Facility (CEF).
 

Zamuda pri novi železniški povezavi med Dansko in Nemčijo

Čeprav je gradnja novega podmorskega železniškega in cestnega predora Fehmarnbelt, ki povezuje Dansko in Nemčijo, že v polnem teku in naj bi bila zaključena do leta 2029, pa gradnja nove železniške povezave v Nemčiji med Hamburgom in predorom zamuja in verjetno ne bo odprta pred letom 2032. To pomeni, da bo predor Fehmarnbelt pod istoimenskim ozkim delom Baltskega morja, ki ločuje Dansko in Nemčijo, prve 3 leta odprt le za cestni promet, ne pa tudi za vlake.

Velik del obstoječe proge v Nemčiji severno od Lübecka se prenavlja, vendar gradnja ključnega predora, ki bo v celoti na nemškem ozemlju pod Fehmarnsko ožino, še ni stekla. Ta predor bo povezal nemški otok Fehmarn s celino in nadomestil železniško povezavo prek mostu Fehmarnsundbrücke iz leta 1963, ki je bil za železniški promet zaprt leta 2022.

Novi predor bo zgrajen zahodno od obstoječega mostu, ki bo kljub zaprtju za železniški promet ohranjen za kolesarje in lokalni kmetijski promet. Zaradi zamud pri pridobivanju gradbenega dovoljenja je malo verjetno, da bo novi predor pripravljen pred koncem leta 2032. To bi pomenilo kršitev pogodbenih obveznosti Nemčije do Danske, saj naj bi bile nove železniške in cestne povezave do predora Fehmarnbelt dokončane pred njegovim odprtjem.

Na danski strani projekta so dela za nadgradnjo in elektrifikacijo prog, ki se povezujejo z novim predorom Fehmarnbelt, že zaključena ali pa potekajo po načrtih in naj bi bila končana do leta 2029. Ta dela vključujejo pomembne nove mostove in železniške trase.
 

Deutsche Bahn pred velikimi spremembami

Nova nemška vlada pod vodstvom konservativnega kanclerja Friedricha Merza, ki je na oblasti od maja 2025, je napovedala temeljite spremembe državnega železniškega podjetja Deutsche Bahn (DB).

• Menjava vodstva: Septembra je vlada imenovala prvo žensko izvršno direktorico DB, Evelyn Palla, ki je od leta 2019 vodila edini trenutno dobičkonosni del podjetja, regionalnega operaterja DB Regio.
• Nova strategija: Ministrstvo za promet je predstavilo tudi novo strategijo, ki med drugim vključuje tudi cilj točnosti za daljše relacije: 70 % do decembra 2029 in dolgoročno 90 %, ter cilj točnosti za regionalne storitve: 90 %. Povprečna točnost medkrajevnih vlakov je avgusta 2025 znašala le 59,6 %, kar je -20 % manj kot leta 2016. 3 zaporedne dni junija in julija je bila točnost pod 40 %, kar je prvič v zgodovini DB.
• Finančni ukrepi in investicije: DB je v prvi polovici leta 2025 ustvaril enkratni dobiček v višini 8,124 mlrd EUR s prodajo logističnega podjetja DB Schenker, kar bo večinoma namenjeno zmanjšanju dolga, ki po prodaji še vedno presega 22 mlrd EUR. Vlada bo do leta 2029 namenila približno 100 mlrd EUR za izboljšanje infrastrukture.
• Nadgradnja infrastrukture: Cilj je uvedba nacionalnega voznega reda do leta 2035. 24 glavnih koridorjev bo obnovljenih do leta 2030, vseh 42 do leta 2036.
• Več baterijskih vlakov: Septembra sta leasing podjetje Rock Rail in nemški prometni organ NWL napovedala financiranje nove flote 61 Siemens Mireo baterijskih vlakov, ki bodo začeli obratovati decembra 2029. To bo druga največja flota BEMU v Nemčiji, ki bo nadomestila obstoječe dizelske vlake in letno opravila 7,1 mio km.
• Začetek gradnje tovarne baterij za vlake Siemens BEMU: Siemens gradi tovarno za proizvodnjo baterijskih sistemov za železniška vozila v kraju Luhe-Wildenau, severovzhodno od Nürnberga v Bavarski. Gradnja se je uradno začela konec septembra, proizvodnja baterij pa je predvidena za oktober 2027. Siemens navaja, da bo 20.000 m² velika tovarna zaposlovala približno 200 ljudi in bo proizvajala baterijske sisteme za Siemensove regionalne vlake, lokomotive in zunanje stranke. Projekt v vrednosti 35 mio EUR večinoma financira Siemens (približno 22 mio EUR), medtem ko bo 2,7 mio EUR prispevala bavarska deželna vlada prek svojih programov za podporo pobudi Made for Germany, ki spodbuja rast in konkurenčnost v Nemčiji.

 

Zaprtje končne železniške postaje v Milanu

Decembra 2025 bodo zaprli končno železniško postajo Porta Genova v Milanu v Italiji. Vlaki na regionalni progi Alessandria – Mortara – Milano, ki jih upravlja Trenord, bodo preusmerjeni na postajo Milano Rogoredo prek južne obvoznice okoli mesta, ki je ponovno dobila redne potniške storitve leta 2004.

Ukinitev storitev do Porta Genova je del načrtov za izboljšanje frekvence vlakov na progah v južnem delu mesta. Postaja, odprta leta 1870 kot del prehodne proge do prvotne postaje Milano Centrale, je postala končna postaja leta 1931, ko je bila odprta nova postaja Milano Centrale nekoliko severneje od prvotne.
 

Vreme in pomanjkanje lokomotiv ovirata železniške storitve na Norveškem

Izzivi zaradi vremenskih nevšečnosti

Več železniških prog na Norveškem je bilo v zadnjih letih močno poškodovanih zaradi zemeljskih plazov in poplav, kar je povzročilo dolgotrajna zaprtja zaradi popravil.

Glavna proga Nordland, severno od Trondheima do mesta Bodø, je bila 30. avgusta prizadeta zaradi velikega zemeljskega plazu, približno 70 km severno od Trondheima. Upravljavec norveške železniške infrastrukture Bane Nor je sporočil, da popravila železnice in vzporedne glavne ceste E6 ne bodo končana pred poletjem 2026, saj zimske razmere onemogočajo dela več mesecev.

Železniške storitve na 320 km dolgem severnem odseku med Mosjøenom in Bodøjem se nadaljujejo z uporabo voznega parka severno od zapore, v Bodøju pa so vzpostavili nove lahke vzdrževalne objekte za vlake. Nekateri tovorni vlaki uporabljajo začasne terminale, dokler trasa ostaja zaprta.

Težave v letu 2025 niso edine v zadnjih letih. Avgusta 2023 je bila proga Oslo–Trondheim več mesecev prekinjena, ko se je 172 metrov dolg most Randklev, približno na polovici poti med Lillehammerjem in Dombåsom, zrušil zaradi poplavne vode in naplavin, ki so odnesle osrednji podporni steber. Popravila so bila zaključena maja 2024. Med zaprtjem so bili nekateri tovorni in potniški vlaki preusmerjeni po alternativni poti, druge potniške storitve pa so nadomestili avtobusi. Januarja 2025 je bil drug most nekoliko severneje poškodovan zaradi ledu, kar je ponovno zaprlo progo za več tednov.

Proga Dombås–Åndalsnes (veja Rauma) je bila 19. julija poškodovana zaradi zemeljskih plazov. Ker so bili nekateri vlaki na zahodnem koncu proge, so storitve tam lahko potekale, nadomestni avtobusi pa so zagotavljali povezave z glavnimi progami proti Oslu in Trondheimu v Dombåsu. Proga velja za eno najlepših na Norveškem, na zahodnem delu pa vozi turistični vlak, predvsem za potnike s križark. Ta del je bil zahodno od zapore in je po kratki prekinitvi ponovno začel obratovati po skrajšani trasi.
 

Pomanjkanje lokomotiv

Direktne vlake iz Osla v Bodø, vlečejo dizelske lokomotive iz majhne flote 5 nekdanjih NSB lokomotiv razreda Di4, ki jih je leta 1981 izdelal Henschel v Nemčiji. Te lokomotive postajajo vse bolj nezanesljive in imajo omejeno zalogo rezervnih delov.

Norveško državno leasing podjetje Norsk Tog je objavilo razpis za nove lokomotive, ki naj bi jih najemali do uvedbe nove flote večdelnih vlakov Stadler po letu 2028. A dobavitelja, ki bi izpolnjeval zahteve za zimsko obratovanje na Norveškem, niso našli.

Zato so po več kot 10 letih ponovno začeli z remonti lokomotiv Di4. Ker so bile vsaj tri lokomotive izven uporabe zaradi remonta, je bilo v letih 2023/24 zelo težko zagotoviti dve dnevni povezavi med Trondheimom in Bodøjem, kar je povzročalo odpovedi in nadomestne avtobusne prevoze.

Oktobra 2024 je ena od dveh delujočih lokomotiv trčila v zemeljski plaz, iztirila in padla po nasipu. Lokomotiva je bila močno poškodovana in kasneje umaknjena iz uporabe. Posledično je bila dnevna povezava skrajšana na relacijo Trondheim–Mo i Rana, nočna povezava med Bodøjem in Trondheimom pa odpovedana.


Viri:

• Factiva
• Modern Railways
• EuroNews
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 

Poslovno okolje Avstrije

Poslovno okolje Ukrajine

Poslovno okolje Nemčije

Poslovno okolje Danske

Poslovno okolje Italije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.