Prihodnost evropske urbane mobilnosti

 

Bolj zeleni in digitalizirani prometni sektor je eden ključnih političnih ciljev EU

V Groruddalnu, veliki urbani dolini severovzhodno od Osla na Norveškem, se postavljajo temelji za cenejši in bolj trajnostni mestni promet v Evropi.

V začetku februarja 2025 je 5 avtonomnih električnih avtomobilov na tem območju že začelo prevažati državljane, kar predstavlja pomemben mejnik v pobudi integracije avtomatiziranih vozil v sisteme javnega prevoza (ULTIMO), ki jo financira EU.

Predstavitev na Norveškem je prva od treh načrtovanih v okviru pobude ULTIMO. Cilj raziskovalne skupine je postaviti temelje za prve obsežne storitve javnega prevoza na zahtevo na svetu z uporabo avtonomnih vozil.

Bolj zeleni in digitalizirani prometni sektor je eden ključnih političnih ciljev EU, ki v javno-zasebno partnerstvo o povezani, kooperativni in avtomatizirani mobilnosti vlaga 500 mio EUR.

Cilj je razviti nove možnosti javnega prevoza, ki so varnejše in okolju prijaznejše ter lahko zagotovijo pomembne nove priložnosti za evropsko industrijo.


 

Mestni prevoz na zahtevo

Drugi 2 pilotni storitvi bosta predvidoma uvedeni pozneje letos, in sicer v mestu Herford v severozahodni Nemčiji ter v okrožju Champagne v kantonu Ženeva v Švici.

Ekipa ULTIMO združuje podjetja in združenja, ki se ukvarjajo s prometnimi tehnologijami, prometne organe, proizvajalce, univerze in svetovalna podjetja iz 7 držav EU ter Norveške in Švice. Med drugim so del tega projekta tudi Mednarodno združenje javnega prometa, Siemens in Capgemini.

Sodelovanje, ki bo trajalo do septembra 2026, bo ustvarilo ekonomsko vzdržen model povpraševanju prilagojenih avtomatiziranih vozil za prevoz ljudi in mestnega blaga. Tako se bodo za razliko od na primer podzemnih železnic brez posadke, ki preprosto sledijo vnaprej določeni liniji, poti lahko spreminjale glede na zahteve potnikov.

Ključna značilnost avtomatizacije na zahtevo je, da so vozila popolnoma avtonomna na določenih jasno opredeljenih območjih, kot je Groruddalen. Sistem se pri odločanju opira na 3D zemljevide, radar, kamere in povezano infrastrukturo.

Novi avtomatizirani sistemi bodo oskrbovani z električnimi avtomobili, kar bo znatno zmanjšalo okoljski vpliv cestnega prometa, ki naj bi bil po podatkih ZN odgovoren za skoraj četrtino svetovnih emisij CO₂, povezanih z energijo.
 

Boljše povezave

Prizadevanja za integracijo avtomatiziranega prevoza v sisteme javnega prevoza so prisotna po vsem svetu.

EU je vodilna v raziskavah na področju povezane, kooperativne in avtomatizirane mobilnosti, ki jo podpira prek javno-zasebnih partnerstev in s financiranjem raziskav ter razvojnih pobud, kot je ULTIMO.

Vsa ta prizadevanja so usmerjena v ustvarjanje storitev javnega prevoza na zahtevo in sčasoma integracijo različnih javnih in zasebnih možnosti mobilnosti v enotno digitalno platformo, za boljše izpolnjevanje potreb prebivalcev v mestih in celo regijah.
 

Prve ocene testiranja na Norveškem

Po začetnem preizkusu za oceno uporabniške izkušnje, je ULTIMO v Oslu predstavil svojo aplikacijo za javno uporabo. Uporabnikom prevoza omogoča, da rezervirajo in delijo luksuzni električni SUV, Nio ES8, opremljen s tehnologijo avtonomne vožnje.

Namen raziskovalcev je, ko bodo potem, ko bo storitev bolj uveljavljena, voznemu parku dodali še druge avtomobilske znamke, pri čemer bodo dali prednost tistim, izdelanim v Evropi. Zaenkrat gre za brezplačno storitev za uporabnike, saj je ena komponenta raziskave tudi ocena cenovnih strategij.

Prve ocene so zelo pozitivne, a bo treba floto 10 do 15 avtomobilov, ki bi jo lahko dosegli do konca projekta, precej povečati, da bo ta lahko deloval kot prava javna služba.

Za dosego resničnega vpliva na tem območju in prepričanje državljanov, da ne bodo uporabljali osebnih avtomobilov, bo po ocenah ULTIMA potrebnih približno 500 vozil.

Povečanje flote bi tudi znižalo cene vozovnic. Izračuni kažejo, da bi z več vozili lahko dosegli nižjo ceno na potniški kilometer od osebnih avtomobilov.
 

Izzivi in priložnosti

Trenutno imajo vozila, ki jih uporabljajo v projektu, še vedno vgrajenega operaterja za človeško varnost, kar že zmanjšuje možnost človeške napake in reakcijski čas, ter izboljšuje predvidljivost vožnje, omogoča pa tudi človeško posredovanje v kompleksnih situacijah. Dolgoročni cilj je, da takšnega varnostnega operaterja ne bo, kar bo zahtevalo nadaljnji napredek v tehnologiji avtonomnih vozil, kot so izboljšani senzorji in odzivnost na nepričakovane dogodke. Vozila bodo potrebovala tudi celovito tehnologijo za daljinsko spremljanje, ki združuje človeški nadzor in programe AI. Poleg tega bodo morali biti avtonomni avtomobili opremljeni s storitvami na vozilu, da bodo izpolnili zahteve glede varnosti potnikov v odsotnosti voznika. Nadzor na daljavo bo zagotavljal podatke v realnem času in izčrpne informacije o razmerah na cesti ter omogočal človeško posredovanje, ko bo potrebno.

Drugi izziv je potreba po oblikovanju standardiziranih sistemov avtonomnih vozil za javni prevoz, ki bi olajšali usklajevanje različnih storitev med seboj in s tradicionalnimi možnostmi javnega prevoza.

Eden od ciljev, ki jih je treba doseči s projektom ULTIMO, je narediti mobilnost bolj dostopno za tiste z manj možnostmi javnega prevoza. Projekt bi lahko omogočil trajnostno spremembo urbane in primestne mobilnosti ter zagotovil boljši dostop do prevoza na podeželju in manj poseljenih območjih.

Ekipa projekta ULTIMO si želi, da bodo vse te prednosti motivirale več ljudi, da ne bodo uporabljali ali kupili lastnega avtomobila in da bodo uporabljali javni prevoz deljene mobilnosti na zahtevo.

Prihodnost urbane mobilnosti je blizu. Preskusi avtomobilov brez voznika v javnem prevozu, ki jih podpira EU, bi lahko naredili evropska mestna središča cenovno dostopna, čistejša, varnejša, učinkovitejša, vključujoča in pravičnejša.
 
 
Viri:

• Factiva
• Horizon
• CE NoticiasFinancieras
• Foto: Horizon

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike

Norveška je vodilna pri uvajanju EV

Poslovno okolje Norveške



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.