Rast e-trgovine se v jugovzhodni Aziji upočasnjuje

 

Hitra rast spletne prodaje se je po pandemiji precej znižala

Hitra rast, ki so jo v času pandemije Covid-19 beležili spletni ponudniki v jugovzhodni Aziji, se je precej znižala. Zato se konkurenti na trgu osredotočajo na več-kanalne strategije, da bi si pridobili potrošnike in tržne deleže.
 
Po ocenah tržne raziskave eMarketer je spletna prodaja v jugovzhodni Aziji leta 2022 dosegla vrednost 89,7 mlrd USD, kar je 20,6 % medletno povečanje in največje povečanje v svetovnem merilu.
 
Kljub temu, da spletna maloprodaja v regiji še vedno raste, pa so časi dvomestne ekspanzije minili. Analiza eMarketer napoveduje, da bo letna rast do leta 2026 padla pod 10 %.

Veliki, pa tudi manjši spletni ponudniki si prizadevajo, da bi povečali svojo prodajo tudi v fizičnih trgovinah, saj se milijoni kupcev po pandemiji spet vračajo v fizične trgovine.

Spletni ponudniki so se začeli zavedati, da ni več smiselno pretirano vlagati v e-trgovino, ampak se je bolje osredotočiti na optimizacijo prodajnih kanalov.

Po podatkih eMarketerja predstavlja obseg e-trgovine v jugovzhodni Aziji manj kot 10 % celotne maloprodajne v regiji, kar pomeni, da se velika večina transakcij še vedno odvija v fizičnih trgovinah.

Po podatkih vietnamskega ministrstva za trgovino je na primer v Vietnamu delež prihodkov od e-trgovine v celotnem maloprodajnem sektorju lani znašal približno 7 % do 8 %, kar je nekoliko več kot 3,6 % v letu 2017.

Po podatkih McKinsey povprečna stopnja prodora e-trgovine (brez segmenta hrane in pijače) v Aziji znaša 20 %. Za primerjavo, stopnja prodora na Kitajskem je približno 47 %.
 

Nova faza večkanalne maloprodaje 

McKinsey napoveduje, da bo maloprodajni ekosistem jugovzhodne Azije verjetno šel po poteh Kitajske in se razvijal v smeri večkanalne kompleksnosti.

Več podjetij namerava vzpostaviti svoje lastne spletne B2C kanale za neposredno sodelovanje s strankami iz jugovzhodne Azije. Ta neposreden dostop do strank bo poglobil razumevanje blagovnih znamk glede preferenc strank.

V prihodnje bo maloprodaja združevala fizične in digitalne izkušnje.
 
Priljubljenost e-trgovine na spletnih omrežjih hitro raste. Ta model, ki kupcem omogoča nakup izdelkov preko družbenih medijev, je oblika "shoppertainmenta", koncepta, ki ga trgovci uporabljajo za povečanje prodaje z ustvarjanjem bolj zabavnih in privlačnih nakupovalnih izkušenj.

Več spletnih ponudnikov se obrača na spletno prodajo preko socialnih medijev namesto na tradicionalno e-trgovino, saj na družabnih omrežjih posamezni vplivneži ali mnenjski voditelji pomagajo podjetjem z ocenami izdelkov ali promocijami, da ti dosežejo širše občinstvo.

Vplivneži pa lahko naredijo še korak dlje in svoje sledilce usmerijo v fizične trgovine, zlasti ko gre za nakupe predmetov višje vrednosti.

Vietnamski center za strokovno usposabljanje KOC Academy izvaja tečaje usposabljanja za osebje, ki dela v fizičnih trgovinah, da bi jih opremil z veščinami, s katerimi bi svojim strankam pomagali bolje razumeti izdelke in storitve v večkanalnem maloprodajnem okolju.

Palexy, podjetje iz Singapurja medtem svojim strankam pomaga prenoviti uporabniško izkušnjo v fizičnih trgovinah z analizo posnetkov kamer v trgovinah in nakupovalnih središčih, da bi izvedeli več o vzorcih porabe, demografskih podatkih in obisku trgovin. Med njegovimi strankami so kanadski prodajalec obutve Aldo, južnokorejska veriga hipermarketov Lotte Mart in singapurska veriga izdelkov za zdravje in lepoto, Guardian.
V kombinaciji s podatki o prodajnem mestu lahko trgovci dobijo več vpogledov v to, kako izboljšati izkušnjo v trgovini, povečati prodajo in zmanjšati operativne stroške.

A večkanalne prodajne strategije so v regiji šele na začetku svoje poti. Online in offline izkušnje se bodo lahko povezale šele takrat, ko bodo imeli vsi kanali vsaj podobno raven napredka in digitalizacije.
 

 
Viri: Factiva, The Business Times, eMarketer

 

Preberite še:

 
Spletne prodajne platforme

Kako e-izvažati

Globalni trendi na področju IKT




Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.