Reforma EU trga električne energije naj bi preprečila ponovitev energetske krize

 

• EU si želi reformirati trg električne energije, da bi preprečila visoko rast cen, ki so lansko zimo prizadele potrošnike. Ključni cilji so cenovna dostopnost, predvidljivost in večje spodbude za naložbe v obnovljive vire energije.
• Na dnevnem redu vse bolj prevladujejo razprave med Nemčijo in Francijo o tem, kako podpreti domačo industrijo med energetskim prehodom in kako ohraniti svetovno konkurenčnost ob višjih stroških energije.
• Nemški oblikovalci politik razmišljajo o subvencioniranju cene industrijske električne energije, francoska vlada pa želi podpreti svoj velik sektor jedrske energije.
• Številne države članice EU in Evropska komisija nasprotujejo nemškim in francoskim ambicijam zaradi konkurence.
• EIU ocenjuje, da bo končna odločitev o tem, kako reformirati trg z električno energijo, sprejeta najhitreje konec leta 2024.

 

EU si želi reformirati trg električne energije, da bi preprečila ponovitev energetske krize iz leta 2022 

Evropski parlament je 14. septembra glasoval o predlogih Evropske komisije o reformi trga električne energije v EU. Zaradi pomanjkanja soglasja med državami članicami so se te izognile večjim strukturnim spremembam v korist skromnejšega paketa ukrepov za varstvo potrošnikov. To je vključevalo pravico potrošnikov do pogodb s fiksno ceno, prepoved dobaviteljem, da bi lahko enostransko spreminjali pogodbene pogoje, ter prepoved dobaviteljem, da prekinejo dobavo električne energije ranljivim gospodinjstvom.

Glasovanje je pokazalo, da je vprašanje še vedno zelo sporno, saj je za glasovalo 366 poslancev, 186 jih je glasovalo proti, 18 pa se jih je vzdržalo. Države članice se doslej niso dogovorile o skupnem stališču, kar je predpogoj za začetek pogajanj o končnem pravnem besedilu.

EU si želi reformirati trg z električno energijo, da bi preprečila ponovitev energetske krize iz leta 2022, ki jo je sprožil skok cen plina po ruski invaziji na Ukrajino. Po sedanji ureditvi je veleprodajna cena električne energije določena s stroški proizvodnje mejnega proizvajalca za zadovoljevanje povpraševanja.

Naraščajoče cene plina so napihnile veleprodajne cene električne energije, ki so bile celo 10 krat višje od cen pred krizo. Evropski oblikovalci politik so uvedli vrsto ukrepov za spopadanje s tem izzivom, od uvedbe omejitve cen za proizvajalce z nižjimi stroški, kot so obnovljivi viri energije, do ponujanja finančne podpore gospodinjstvom in podjetjem v težavah.
 

Stroškovna konkurenčnost Evrope v industriji je lahko ogrožena

Oblikovalci politik EU zdaj želijo narediti trg električne energije bolj predvidljiv, hkrati pa spodbujati naložbe v obnovljive vire energije in zagotoviti, da bo energija cenovno dostopna potrošnikom.

Vendar med razpravami, kako to storiti, vse bolj prevladujejo razprave v Nemčiji in Franciji, ki želita podpreti domačo industrijo med energetskim prehodom.

Cena električne energije igra ključno vlogo v teh razpravah, saj je ambiciozne podnebne cilje mogoče doseči le z elektrifikacijo večine industrijskih procesov. Cene industrijske električne energije naj bi torej postale glavni dejavnik mednarodne stroškovne konkurenčnosti gospodarstva.

V Nemčiji se stranke v koalicijski vladi prepirajo, ali naj subvencionirajo težke industrijske uporabnike električne energije. Tisti, ki podpirajo subvencije, trdijo, da visoke domače industrijske cene električne energije prispevajo k nekonkurenčnosti velikega in energetsko intenzivnega nemškega industrijskega sektorja. Trdijo, da to upravičuje vsaj začasno podporo, dokler ne bo nameščenih dovolj obnovljivih virov energije, ki bi znižali cene na trgu. Tisti proti, vključno z opozicijsko Krščansko-demokratsko unijo (CDU), za visoke cene krivijo predvsem notranjepolitične odločitve, vključno z odločitvijo o postopnem opuščanju jedrske energije.

Nemški politiki so zaskrbljeni zaradi konkurence ne le iz ZDA in Kitajske, ampak tudi iz sosednje Francije.

Francoska vlada trenutno razmišlja o alternativnih možnostih, kako podpreti svojo jedrsko industrijo in ponuditi nizke industrijske cene električne energije na reformiranem trgu električne energije v EU.
 
Francija je najodločnejša zagovornica jedrske energije v EU. Francija proizvede približno 70 % električne energije z jedrsko energijo, zato odločno trdi, da je treba jedrsko energijo za namene energetskega prehoda obravnavati kot obnovljiv vir energije. Temu stališču pa ostro nasprotuje nemška vlada.
 

Reforma EU trga električne energije bo sprejeta najhitreje konec leta 2024

Številne države članice EU nasprotujejo kakršni koli nemški potezi za subvencioniranje svojih industrijskih porabnikov električne energije, saj bi to izkrivilo enotni trg EU in prikrajšalo tiste države članice z manj fiskalnega prostora.

Vsako odločitev o subvencioniranju industrijskih uporabnikov bi morala odobriti tudi Komisija, ki očitno želi omejiti nedavni val subvencij, ki jih omogoča začasni krizni in prehodni okvir, ki je omilil pravila glede državne pomoči EU.

Številne države članice nasprotujejo tudi francoski ideji, da bi za financiranje svojih ambicioznih jedrskih načrtov uporabila reformiran trg električne energije in obnovljive vire energije.

Glede na to, da se politika EU spreminja pred volitvami v Evropski parlament ter imenovanjem nove Komisije v letu 2024, EIU pričakuje, da bo odločitev o tem, kako reformirati trg z električno energijo, preložena na konec leta 2024, ali celo v leto 2025.



Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit, Vox EU


 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
OVE bodo do leta 2025 največji vir proizvodnje električne energije




Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.