Rusija širi baltska pristanišča, da bi zmanjšala odvisnost od črnomorskih poti

 

Rusija širi baltska pristanišča 

Rusija, vodilna svetovna izvoznica pšenice, širi svoja pristanišča v Baltskem morju, saj želi do leta 2030 povečati kmetijski izvoz za 50 %, hkrati pa zmanjšati odvisnost od tradicionalnih črnomorskih poti.

Rusija, ki je v obdobju 2023 - 2024 izvozila najmanj 72 mio metričnih ton žita, išče nove trge v Latinski Ameriki in Afriki, da bi se preusmerila s svojih tradicionalnih žitnih trgov v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

V preteklih desetletjih je Rusija za svoj cvetoči kmetijski izvoz uporabljala svoja črnomorska pristanišča. Zaradi konflikta z Ukrajino je to območje postalo tvegano za ladijski promet, saj Rusija in Ukrajina redno napadata objekte in infrastrukturo druga druge.

Lansko leto je Rusija beležila rekordno kmetijsko letino, ki je pokazala, da so zmogljivosti nakladanja za izvoz premajhne.

V zadnjih 18 mesecih je Rusija odprla 2 veliki novi pristanišči. To sta Vysotsky in Lugaport v Finskem zalivu, nedaleč od Sankt Peterburga.

Pristanišče Vysotsky je prvo žito odpremilo aprila 2023. Do sedaj ga je že pošiljalo v Alžirijo, Brazilijo, Mehiko, Maroko, Nigerijo, Tunizijo ter na Kubo in Mali.

Pristanišče Lugaport je začelo delovati junija 2024. Glede na izjavo lastnika, podjetja Novotrans, naj bi zmogljivost pristanišča Lugaport do začetka leta 2025 dosegla 7 mio ton.

Obe pristanišči bosta lahko pretovorili do 15 mio ton kmetijskega izvoza letno, vključno z žitom. To bi predstavljalo četrtino od 60 mio ton ruskega izvoza žita, napovedanega za sezono 2024-2025.

Zasebno podjetje Primorsky UPK prav tako načrtuje nov žitni terminal v pristanišču Primorsk v Baltskem morju, ki bo imelo zmogljivost do 5 mio ton.
 

Izvozne omejitve

Rusija si je zastavila cilj, da do leta 2030 poveča kmetijski izvoz za 50 %, kar je del strategije za utrjevanje položaja države kot kmetijske velesile, skupaj z Brazilijo, ZDA in Kitajsko.

Rusija je v zadnjem desetletju postala največja svetovna izvoznica pšenice, koruze, ječmena in graha, vendar bi nadaljnjo rast lahko omejila ozka grla v ladijskih zmogljivostih.

Številna ruska pristanišča so objavila načrte za povečanje zmogljivosti po rekordnih letinah v zadnjih 2 letih, kar napoveduje hitro širitev terminalov v Baltskem morju.

Ruski trgovinski tokovi in pošiljke doslej niso beležili večjih motenj v Baltiku, kjer 96 % obale pripada državam članicam Nata, vključno s Finsko in Švedsko.

Nasprotno pa se motnje v Črnem morju povečujejo, kar bi, kot navaja poročilo Svetovne banke, lahko zmanjšalo svetovno zalogo žita.

Pred dvema tednoma je na primer ukrajinsko ladjo, ki je prevažala žito v Egipt, zadela raketa.

Avgusta pa so ruske lokalne oblasti sporočile, da je Ukrajina v pristanišču Kavkaz potopila trajekt s cisternami za gorivo, ki se uporablja tudi za pretovarjanje žita.
 

Ekonomska privlačnost

Rusija je v sezoni 2023-2024 po morju izvozila 62 mio ton žita, pri čemer je 90 % dobav šlo prek Črnega morja, večinoma na trge na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.
Ta delež naj bi se zmanjšal z rastjo infrastrukture Baltskega morja.

Pristanišča Baltskega morja so v pretekli sezoni naložila 1,5 mio ton žita, kar je trikrat več kot v prejšnji sezoni, a še vedno predstavlja le 2,4 % celotnega ruskega izvoza.

Po mnenju ena največjih ruskih bank in ene največjih posojilodajalcev kmetom, Gazprombank, ima Baltik številne logistične prednosti za izvoz žit.

Sposobnost baltskih terminalov za sprejem večjih ladij bi lahko pomagala zmanjšati skupne stroške, še posebej pri pošiljkah iz območja Azovskega in Črnega morja pri trgovanju z državami v Afriki zunaj Sredozemlja in Azije.
 


Viri:

• Factiva
• Reuters
• Russia's Pivot to Asia

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike

Gospodarstvo ter možnost vstopa na ruski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.