Transport prihodnosti – na Nizozemskem so odprli evropski Hyperloop center

 

Na Nizozemskem so odprli evropski Hyperloop center 

Na Nizozemskem so konec marca odprli najdaljši predor v Evropi za preizkušanje tehnologije Hyperloop.

420-metrska bela jeklena cev, ki teče ob železniški progi blizu mesta Veendam na severu Nizozemske, bi lahko začela novo dobo v prevozu ljudi in tovora.

Cev ima obliko črke Y, dolga je 420 m in sestavljena iz 34 medsebojno povezanih cevi, širokih približno 2,5 metra.

Iz tunela se izsesa skoraj ves zrak, da se zmanjša zračni upor, vozilo pa se poganja s pomočjo magnetov s hitrostjo, ki bi sčasoma lahko dosegla tudi 1.000 km na uro.



Evropski center Hyperloop je edini objekt na svetu, ki ima tako imenovani preklop voznega pasu - predor, ki se odcepi od glavne proge in omogoča znanstvenikom, da preizkusijo, kaj se zgodi, ko vozilo spremeni smer pri visoki hitrosti.

Operaterji upajo, da bodo potnike nekega dne lahko prepeljali iz Amsterdama v Barcelono le v nekaj urah. 

Direktor evropskega hyperloop centra Sascha Lamme je napovedal, da bo v Evropi do leta 2050 delovala mreža z 10.000 km predorov Hyperloop.

Podjetje Hardt Hyperloop s sedežem na Nizozemskem namerava v prihodnjih tednih izvesti začetne teste vozil, center pa je odprt za podjetja, ki razvijajo kateri koli vidik tehnologije hyperloop.

Vendar pa znanstveniki priznavajo, da je potrebno prehoditi še dolgo pot, preden bo tehnologija popolnoma pripravljena. Trenutno so testiranja še v začetni fazi in so še daleč od testiranja s potniki.

Lamme je dejal, da bi moral biti potniški promet v polnem obsegu na voljo do leta 2030, a verjetno na kratkih progah, dolgih približno 5 km, kot je na primer pot od letališča do mesta.
 

Zgodovina tehnologije hyperloop 

O novem konceptu prevoza je že leta 2013 govoril Elon Musk ter dejal, da bi Hyperloop cev lahko potnike iz San Francisca v Los Angeles prepeljala v približno 30 minutah, v primerjavi z do 6 urami vožnje po cesti ali 1 uro vožnje z letalom.

Od takrat se je več mest po vsem svetu poigravalo s to idejo, raziskovalci so na projektih porabili milijone dolarjev, vendar Hyperloop še vedno ni zaživel.

Britanski poslovnež Richard Branson je leta 2020 poslal 2 potnika 500 metrov daleč v puščavo Nevade, vendar je njegovo podjetje Virgin Hyperloop, ki se je kasneje preimenovalo v Hyperloop One, propadlo konec lanskega leta.

Toda testiranje in raziskave so na tem področju še vedno zelo intenzivne.
Kitajska ima daljši objekt od evropskega, ki jim omogoča, da dosežejo hitrosti skoraj 700 km na uro.

Podporniki pravijo, da Hyperloop ne povzroča onesnaževanja, hrupa in se zlije z ozadjem v mestnem in podeželskem okolju. Poraba energije pri hyperloopu kot načinu prevoza je veliko nižja kot pri drugih načinih prevoza. Potrebuje tudi manj prostora za delovanje, saj ima cevi, ki jih je mogoče enostavno postaviti pod zemljo ali dvigniti. To omogoča nižji infrastrukturni odtis.

Kritiki pa opozarjajo na velike pospeške in izkušnje potnikov, ko so bili izstreljeni skozi ozek tunel s skoraj nadzvočno hitrostjo.

Direktor evropskega hyperloop centra Sascha Lamme zatrjuje, da bodo naredili vožnjo udobno za potnike, ki bo podobna izkušnji v letalu in potniki ne bodo čutili visoke hitrosti.

 
Viri. Factiva, Agence France Presse, AP, Business Today 

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike

Gospodarstvo ter možnost vstopa na nizozemski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.