Tudi Švica je, podobno kot druge države, napovedala poštno reformo

 

Švica je pred novo poštno reformo 

Zvezni svet v Švici je napovedal načrte za revizijo državnega zakona o poštnih storitvah do konca prihodnjega leta.

Poštna reforma naj bi zagotovila prihodnost švicarske pošte in izpolnila spreminjajoče se zahteve potrošnikov, hkrati pa nacionalnemu poštnemu operaterju od leta 2026 prihranila 45 mio CHF na leto.

Načrt za poštno reformo, ki ga je zvezna vlada predstavila v 1. polovici junija 2024, je sledil objavi poročila Zveznega ministrstva za električne, elektronske in informacijske tehnologije (DETEC) o prihodnji zasnovi osnovnega zagotavljanja poštnih in plačilnih storitev.

Poročilo navaja, da je nadaljnji razvoj bistvenega pomena, da bodo osnovne poštne storitve ostale družbeno in ekonomsko pomembne, trajnostne in finančno uspešne tudi v prihodnje. V prihodnje bo poudarek zakona o poštnih storitvah usmerjen na razpoložljivosti storitev in ne na določene oblike izvajanja storite.

DETEC bo zveznemu svetu predložil ključne parametre za revizijo zakona o poštnih storitvah z namenom oblikovanja osnovne storitve od leta 2030.

Ključne točke predloga reforme vključujejo večjo prilagodljivost pri dostavi in večjo osredotočenost na digitalne ponudbe.
 

Prilagodljive dostave 

Trenutno je v veljavi, da  mora biti 97 % pisem in 95 % paketov dostavljenuh pravočasno. To naj bi se v novem zakonu spremenilo na 90 % pravočasno dostavljenih pisem in paketov.

Pošta bo morala še naprej dostavljati pošto v naselja, ki so naseljena vse leto. Odpravila pa se bo obveznost dostave v vse hiše, ki so naseljene vse leto, ki je začela veljati leta 2021. Takšne zahteve sedaj povzročajo visoke stroške in dolgo pot. Regulativna olajšava, ki jo je določil zvezni svet, daje pošti sedaj večjo prožnost.
 

Digitalne ponudbe 

Zvezni svet je tudi ugotovil, kako so se zaradi digitalizacije spremenile potrebe prebivalstva in podjetij. Ta razvoj pa ni dovolj upoštevan v trenutni poštni zakonodaji. Zvezni svet namerava to spremeniti in v prihodnosti bodo digitalna pisma postala del osnovne storitve. Uporaba te storitve bo prostovoljna.

Digitalizacija plačilnega prometa je v Švici zelo napredovala. Kljub temu gotovina še naprej izpolnjuje pomembne funkcije in prispeva k odpornosti družbe in gospodarstva. Osnovna storitev bo tako še naprej vključevala analogni gotovinski plačilni promet. Plačilno-transakcijski račun naj bi v prihodnje vseboval tudi spletno plačilno sredstvo (npr. debetna kartica ali plačilna aplikacija) ter internetno plačilno poslovanje.
 

Izzivi Švicarske pošte (Die Schweizerische Post AG) 

Tako kot mnogi drugi poštni operaterji po svetu se tudi švicarska pošta spopada s povečano digitalizacijo in zmanjševanjem količine pisem.

Obseg pisemskih pošiljk se je v zadnjih 10 letih zmanjšal za tretjino, število pologov gotovine na okencih pa se je v istem času zmanjšalo za skoraj dve tretjini.

Ta trend se bo verjetno nadaljeval. Do leta 2030 Švicarska pošta pričakuje nadaljnje zmanjšanje količine pisem za okoli -30 %, gotovinski depoziti pa bi se lahko zmanjšali celo za -80 %.

Glede na to je Švicarska pošta pozdravila predlagane spremembe zakona o poštnih storitvah in poziva k temeljni politični razpravi o sodobni obveznosti univerzalne storitve od leta 2030.


 

Reformo obvezne univerzalne poštne storitve uvajajo tudi druge države

Švica se pridružuje vse večjemu seznamu držav, ki raziskujejo ali izvajajo spremembe svoje obvezne univerzalne poštne storitve.
 

Nemčija 

Junija 2024 je Nemčija sprejela dolgo pričakovani nov poštni zakon, ki Deutsche Post daje več prožnosti pri dostavi pisem in uvaja strožji nadzor nad zasebnimi prevozniki, vendar brez prvotno predlagane prepovedi podizvajalskih podjetij za dostavo paketov.

Politični namen je posodobiti sedanjo zakonodajo, ki večinoma izvira iz leta 1998, ko so bila fizična pisma veliko pomembnejša in e-trgovina še ni povzročila dinamično rast trga paketov, kot se je to zgodilo v zadnjih 2 desetletjih.

Načrt prejšnje vlade za reformo poštnega zakona leta 2020 je bil odložen zaradi političnih dejavnikov in pandemije. Aktualna vlada je konec lanskega leta predstavila nov osnutek zakona, ki je v zadnjih mesecih sprožil intenzivne razprave in lobiranja. Ta končni osnutek je Bundestag (spodnji dom) sprejel 13. junija 2024, v začetku julija pa ga mora sprejeti še Bundesrat (zgornji dom). Predvidoma bo stopil v veljavo januarja 2025.
 

Avstralija 

V Avstraliji je avstralska pošta AusPost aprila 2024 zmanjšala obseg dostave pisem na vsak drugi delovni dan, čas dostave navadnih pisem pa se je podaljšal za 1 delovni dan. To pomeni, da so znotraj iste države časi dostave pisem 4 ali 5 delovnih dni ter 6 do 8 delovnih dni za meddržavna pisma.

Spremembe bodo AusPost omogočile, da se osredotoči na širitev paketnih poštnih in prevzemnih mest, ki so postala njena glavna dejavnost.
 

Danska 

Danska je sprejela zgodovinsko reformo, s katero so v državi s 1. 1. 2024 ukinili univerzalno poštno storitev, v skladu s katero mora država zagotavljati dostavo pisem in paketov po vsej državi.

Nova reforma bo odprla poštni trg v državi in povečala konkurenco med vodilnimi dostavnimi podjetji.

Že skoraj 400 let je univerzalno poštno storitev opravljal danski ponudnik poštnih storitev PostNord. Z novo poštno reformo je ta ponudnik izgubil državne subvencije in posledično zvišal cene svojih storitev.
 

Združeno kraljestvo

Tudi Združeno kraljestvo razmišlja o spremembah svoje obvezne univerzalne storitve.

Univerzalna storitev v Združenem kraljestvu se ni spremenila že več kot 20 let, kljub velikim spremembam v načinu komuniciranja ljudi. Zato britanski poštni operater Royal Mail že več kot 4 leta poziva k reformi, saj obstoječa zakonodaja ni več finančno vzdržna.


Viri: Factiva, CEP-Research, Australian Broadcasting Corporation

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike

Predstavitev države - Švica



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.