Upad nemške proizvodnje zaradi visokih cen energentov

 

Visoke cene energentov povzročajo težave v industrijskem sektorju 

Inflacija v Nemčiji je bila septembra najvišja v zadnjih 25 letih in je dosegla 10,9 %, kar je predvsem posledica visokih stroškov energije.

Uvozne cene energije so se avgusta letos medletno zvišale za 162,4 %, pri čemer so se cene zemeljskega plina medletno povečale za 306,3 %, kar je posledica energetske krize, ki jo je povzročila ruska vojna proti Ukrajini.

To povzroča težave v industrijskem sektorju, ki se že tako spopada s težavami v dobavni verigi, hkrati pa povečuje stroške trgovcem na drobno, ki jih le s težavo prenašajo na kupce, ki jim primanjkuje denarja.

Po podatkih nemškega statističnega urada se je industrijska proizvodnja avgusta na mesečni ravni zmanjšala za -0,8 %, v primerjavi s februarjem 2022 pa je bila nižja za -2,9 %.

V avgustu je maloprodaja hrane padla za -1,7 % na mesečni ravni in -3,1 % na letni ravni, kar najmanjša poraba v zadnjih 5 letih.

V avgustu so se zmanjšala tudi nova naročila za tovarniško izdelano blag in sicer za -2,4 % na mesečni ravni. 
 

Najbolj so prizadete energetsko intenzivne panoge 

Nemška proizvodnja je avgusta upadla zaradi zmanjšanja dejavnosti v energetsko intenzivnih panogah, kar je posledica povišanja stroškov po zmanjšanju dobave zemeljskega plina iz Rusije.
 
Proizvodnja je upadla predvsem v tistih sektorjih, ki uporabljajo veliko energije, kot so kemična, kovinska ter steklarska industrija. Tu se je proizvodnja zmanjšala za -2,1 % ne mesečni ravni ter za -8,6 % glede na februar 2022.
 
Proizvodnja ima v nemškem gospodarstvu večjo vlogo kot v mnogih drugih državah, ki so bolj odvisne od storitev in potrošnje. Industrijski sektor v Nemčiji predstavlja 30 % BDP in zaposluje 7,5 mio ljudi.

Po napovedih Deutsche Bank naj bi se nemška proizvodnja letos zmanjšala za -2,5 %, leta 2023 pa za približno -5 %.
 

Preživeti zimo

Nemška proizvodna podjetja, ki potrebujejo velike količine energije, se trudijo najti načine, kako preživeti to krizno obdobje.

Številni nemški proizvajalci so mala in srednje velika podjetja, ki so pogosto v družinski lasti ter globoko integrirana v svoje skupnosti. Ta podjetja so se manj sposobna prilagajati energetski krizi v primerjavi z velikimi industrijskimi družbami.

Nemška vlada je obljubila, da bo namenila 200 mlrd EUR za pomoč gospodinjstvom in podjetjem v času energetske krize.

Visoki stroški dela in drugi stroški so številna nemška podjetja prisilili k selitvi delov ali celotnega poslovanja na cenejše lokacije v nastajajočih evropskih gospodarstvih in drugod.

Glede na septembrsko raziskavo nemškega združenja avtomobilske industrije 85 % proizvajalcev avtomobilov meni, da je država nekonkurenčna lokacija zaradi visokih cen energije in negotove oskrbe. Samo 3 % podjetij je izjavilo, da nameravajo vlagati v državi, medtem ko jih 22 % želi svoje naložbe preusmeriti v tujino.
 

Proizvodni sektor v drugih regijah 

Evropa pa ni edina regija, kjer industrijski sektor upada.
V zadnjih 3 mesecih je upadla proizvodnja tudi na globalnem nivoju, predvsem zaradi zapor velikih kitajskih industrijskih mest, uvedenih zaradi zajezitve pandemije Covid-19. Šibkost drugega največjega gospodarstva na svetu je zmanjšala dejavnost v tovarnah po vsej vzhodni Aziji. Posledično se je svetovna industrijska proizvodnja znova znižala.
 
 
Viri: Factiva, Reuters, CNN

 

Preberite še: 

Kriza s plinom ogroža proizvodnjo amoniaka v Nemčiji
Kriza s plinom ogroža nemško avtomobilsko industrijo
Nemška kemična industrija
Nemška avtomobilska industrija



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.