Začetek veljavnosti Instrumenta za mednarodno javno naročanje

petek, 02. september 2022
 
Uredba (EU) 2022/1031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2022 o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz tretjih držav do trgov javnih naročil in koncesij Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav (instrument za mednarodno javno naročanje, IPI) je bila potrjena 23. 6. 2022. Objavljena je v Uradnem listu EU številka  L 173, 30. 6. 2022.

Veljati  je začela šestdeseti dan po objavi, to je 29. avgusta letos.
 

Uredba je odziv EU na pomanjkanje konkurenčnih pogojev 

Uredba in instrument za mednarodno javno naročanje, ki ga določa, je odziv EU  na pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovnih trgih javnih naročil.

EU trg je odprt tujim ponudnikom, medtem, ko so trgi javnih naročil za EU blago in storitve v tretjih državah v veliki meri pravno in dejansko zaprti. EU želi z instrumentom nasloviti ta neravnovesja in posledično spodbuditi odpiranje trgov javnih naročil v tretjih državah, ki nimajo z EU sklenjenega sporazuma, ki vsebuje določbe od dostopu do trga javnih naročil, niti niso podpisnice Sporazuma WTO o vladnih naročilih (GPA).
 

Določen obseg uporabe in vloga komisije

Uredba se uporablja za postopke javnega naročanja, ki so zajeta z Direktivo 2014/23/EU, Direktivo 2014/24/EU in Direktivo 2014/25/EU in ne bo vplivala na mednarodne obveznosti EU ali ukrepe držav članic, njenih organov in naročnikov, ki izhajajo iz teh direktiv.

Uredba se bo uporabljala za postopke javnih naročil, sklenjene po začetku veljavnosti te uredbe, sprejeti IPI ukrepi pa za postopke javnega naročanja, ki jih zajema in ki so bili začeti v času od začetka veljavnosti ukrepa in njegovega prenehanja, odprave ali začasnega zadržanja.

Ureja vlogo Evropske komisije pri preiskovanju ovir pri javnem naročanju v tretjih državah in zagotavlja orodje za sodelovanje s tretjimi državami pri njihovi odpravi.

EU bo na podlagi tega instrumenta lahko začela preiskave v primerih domnevnih omejitev za podjetja EU na trgih javnih naročil v tretjih državah, z zadevno državo sodelovala pri posvetovanjih o odprtju njenega trga javnih naročil in v skrajnem primeru omejila dostop do trga javnih naročil EU za tuja podjetja iz držav, ki še naprej uporabljajo omejitve za podjetja iz EU.

V izogib prevelikemu administrativnemu bremenu, se želi z uredbo zajeti le pogodbe večjih vrednosti. Instrument se bo lahko uporabljal le za postopke javnih naročil, katerih ocenjena vrednost presega določen prag, to je 5 milijonov EUR (brez DDV) za blago in storitve ter 15 milijonov EUR (brez DDV) za gradnje in koncesije.

Poreklo gospodarskega subjekta se določa glede na državo državljanstva ali stalnega bivališča fizične osebe oziroma državo, katere pravo se uporablja za ustanovitev pravne osebe ali na ozemlju katere pravna oseba opravlja bistvene poslovne dejavnosti. Izvzeti so blago in storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 978/2012.

Instrument se ne uporablja za izjeme, navedene v členu 9 uredbe. Evropska komisija bo redno poročala o izvajanju uredbe Svetu in Evropskemu parlamentu. Evropska komisija bo za lažje izvajanje uredbe pripravila tudi smernice, ki bodo med drugim upoštevale specifične potrebe malih in srednjih podjetij.
 
Preberite še: 


Začasna trgovinska liberalizacija z Ukrajino
 

Uspešen zaključek pogajanj za sklenitev Sporazuma o prosti trgovini (FTA) med EU in Novo Zelandijo



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: