Srbija in EU sta podpisali sporazum o litiju 

EU in Srbija želita skupaj izkoristiti več mlrd EUR vredno nahajališče litija za proizvodnjo baterij za električne avtomobile.

V Beogradu so v petek, 19.7.2024, v navzočnosti nemškega zveznega kanclerja Olafa Scholza, srbskega predsednika Aleksandra Vučića in podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčovića podpisali izjavo o nameri, da se v dolini Jadar omogoči okolju prijazna proizvodnja redke in svetovno iskane lahke kovine. 
Podpisani izjavi o nameri bo v prihodnjih 6 mesecih sledil še celovit sporazum o dobavi surovin med EU in Srbijo.

Sporazum je bil podpisan po tem, ko je srbska vlada prejšnji teden prižgala zeleno luč za rudarjenje litija v Loznici na zahodu Srbije. Nahajališče litija v Loznici je znano že 20 let, vendar je njegov razvoj zelo sporen, zaradi protestov okoljevarstvenikov in lokalnih prebivalcev.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v nedavnem intervjuju za Financial Times dejal, da Srbija v prihodnje načrtuje proizvodnjo 58.000 ton litija letno. To ustreza približno 17 % povpraševanja v EU in pokriva potrebo po proizvodnji približno 1,1 mio električnih avtomobilov. Vučić pričakuje tudi 6 mlrd EUR neposrednih naložb, od katerih bo glavna dodana vrednost ostala v Srbiji. 
 

Litij je ključna surovina pri prehodu na elektro-mobilnost 

Ta lahka kovina je potrebna za proizvodnjo baterij in postaja vse bolj pomembna, ko se avtomobilska industrija preusmerja k elektrifikaciji. Surovina je ključna sestavina v skoraj vseh baterijah za električne avtomobile. Industrija EV je na robu razcveta. Glede na napovedi švicarske banke UBS bi lahko leta 2030 v Evropi prodali že 8,3 mio EV, kar je skoraj 4-krat več, kot je bilo na novo registriranih leta 2023.

V obdobju 2017 - 2022 se je povpraševanje po litiju potrojilo in povzročilo vzpon na terminskem trgu litija. 
Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da se bo svetovno povpraševanje po litiju do leta 2040 povečalo za 9 krat. Pričakovana proizvodnja litija iz napovedanih proizvodnih projektov trenutno pokriva le polovico pričakovanega povpraševanja.

Večino svetovnega povpraševanja trenutno pokrivajo avstralski rudniki. Nekaj nahajališč je tudi znotraj EU, a je vprašljivo, če jih je mogoče pravočasno izkoristiti. Po mnenju strokovnjakov je povprečni čas med raziskovanjem in proizvodnjo med 5 in 15 let, predvsem zaradi strogih okoljskih predpisov ter odpora okoljevarstvenikov in prebivalstva.

Proizvajalci avtomobilov si že dolgo prizadevajo, da bi si v velikem obsegu zagotovili surovine, kot sta litij ali nikelj. Nekateri celo vlagajo neposredno v rudnike. General Motors je nedavno napovedal, da bo vložil 650 mio USD v rudnik litija v ameriški zvezni državi Nevada, kar bi mu omogočilo, da vsako leto z baterijami opremi 1 mio električnih avtomobilov.

Trenutno v dobavni verigi prevladujejo kitajska podjetja, ki so v zadnjih letih vložila milijarde v Južno Ameriko in Afriko, da bi si zagotovila dostop do litija. Med njimi je tudi proizvajalec avtomobilov BYD, ki je izrazil zanimanje za rudnike v Afriki in Čilu.

Vloga Kitajske pri nadaljnji predelavi litija je še bolj prevladujoča. Približno 60 % litija, izkopanega po vsem svetu, predelajo kitajska podjetja.


 

Srbija želi zgraditi lastno vrednostno verigo

Srbija namerava del izkopanega litija izvoziti v EU kot surovino, ostalo pa predelati v baterije. Predsednik Vučić pričakuje, da bi ta sektor lahko v prihodnosti predstavljal okoli šestino BDP.

Rio Tinto bi po ocenah lahko začel s proizvodnjo v Srbidi že leta 2028. Med podjetji, ki bi lahko imela koristi od posla, sta tudi Mercedes-Benz in Stellantis.

Takšni projekti prinašajo Srbiji poleg gospodarskih tudi politične koristi, saj lahko pospešijo pristopna pogajanja z EU, ki počasi tečejo že od leta 2012.

Srbija je edina evropska država, ki ne podpira sankcij EU proti Rusiji. Predpogoj za pristop je uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Prostotrgovinski sporazum, ki ga je Vučić leta 2023 sklenil s Kitajsko, je prav tako v nasprotju z integracijo v EU. Poleg tega ima Srbija tudi notranjepolitične probleme, predvsem na področju svobode tiska, neodvisnega sodstva in konflikta s Kosovom.

Vendar tudi ta srbski projekt z litijem ni popolna brez sodelovanja Kitajske, saj je eden od delničarjev Rio Tinta tudi Aluminium Corporation iz Kitajske, ki ima v družbi 14 % lastniški delež.


Viri:

• Factiva
• Agence France Presse
• Handelsblatt

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju avtomobilske industrije
 
Avtomobilska industrija v letu 2023

Gospodarstvo ter možnosti vstopa na srbski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.