Indija je zaradi pričakovanega izpada pridelka prepovedala izvoz riža

 

20. julija je indijska vlada uvedla prepoved izvoza belega riža, z izjemo sorte basmati

Odločitev indijske vlade o prepovedi izvoza belega riža je bila posledica prizadevanj vlade za zajezitev domače inflacije in hkrati previdnostni ukrep na pričakovani izpad pridelka v letošnjem letu.

Po zapoznelem začetku monsuna so močne padavine konec junija poškodovale neoluščene pridelke, zlasti v osrednji Indiji. To bo zmanjšalo pridelek v letu 2023.

1. julija 2023 je imela Indija 19,5 mio ton zalog mletega in neoluščenega riža, medtem ko je zahteva po rezervi za sezono 11,5 mio ton. Indija vsako leto izvozi približno 16 mio ton riža, brez basmatija.

Maloprodajne cene riža so se v Indiji v zadnjem letu zvišale za 11,5 %, v zadnjem mesecu pa za 3 %.

Kratkoročno gledano, bodo naraščajoče cene hrane prisilile družine, da zmanjšajo stroške za izobraževanje, elektriko in druge osnovne potrebščine. Dolgoročno se bodo rastoča območja za glavne surovine spremenila, kar bo ogrozilo preživetje.

Brez prepovedi izvoza bi lahko bile zaloge riža pod pritiskom, saj bi bilo približno 3 mio ton na voljo za domačo uporabo. Vlada verjetno ne bo odpravila prepovedi izvoza do konca leta 2023, ko se bodo inflacijski pritiski zmanjšali, ko bo na voljo svež pridelek in bo raven zalog zagotovila varnost hrane.

Prepoved izvoza bo znižala svetovne zaloge riža in povzročila skokovit dvig cen, saj je Indija največja svetovna izvoznica riža in predstavlja več kot 40 % svetovnega izvoza.

Pričakovano povečanje svetovnih cen riža (zaradi pomanjkanja ponudbe in prepovedi izvoza) bo povzročilo pritisk na inflacijo v regiji in zmanjšalo porabo.

Azijo, ki predstavlja 90 % svetovne porabe riža, bo ta prepoved izvoza najbolj prizadela. Najbolj bodo prizadete države, ki so neto uvoznice riža iz Indije. To so Kitajska, Tajska in Bangladeš.
 

 

Podnebne spremembe pospešujejo svetovno prehransko krizo

Podnebne spremembe ogrožajo svetovno proizvodnjo hrane in prispevajo k inflaciji cen surovin.

Najbolj so prizadete države z nizkimi dohodki in države v razvoju, saj ekstremne vremenske razmere povzročajo kratkoročne motnje v žetvi in dolgoročne spremembe regionalnih rastnih razmer.

Medtem ko inflacija, motnje v dobavni verigi in vojna v Ukrajini pritiskajo na mehanizme, ki poganjajo svetovni prehranski sistem, skoraj 200 mio ljudi po vsem svetu, ki že tako nimajo prehranske varnosti, opaža, da se njihov položaj slabša.

Podnebne spremembe že ogrožajo proizvodnjo hrane. Agroživilski proizvodi se proizvajajo in tržijo v velikem obsegu, vendar je njihova proizvodnja skoncentrirana na ključnih geografskih območjih. Ekstremne vremenske razmere v kritičnih obdobjih rastne sezone povzročajo daljnosežne motnje, podnebne spremembe pa povečujejo pogostost in resnost ekstremnih vremenskih dogodkov.

Veliko teh dolgoročnih sprememb se je že zgodilo, na primer v dobavni verigi kave. Visoko toplotno tveganje v sezoni zorenja kavnih zrn je povzročilo nizek donos in slabšo kakovost kavnih zrn, kar povzroča nestanovitnost na trgih kave. To se je že zgodilo v večini območij pridelave kave v Braziliji.

Skoraj za vse kmetijske regije na svetu obstaja vsaj ena ekstremna vremenska nevarnost, ki vpliva na tam pridelane pridelke. Večina sprememb se je že zgodila ali se bo zgodila v kratkem.

Svetovni gospodarski forum (WEF) zato poziva vlade in mednarodne organizacije, naj ukrepajo, da zaščitijo ljudi in preprečijo poslabšanje razmer.

 
Viri: Factiva, EIU, CE NoticiasFinancieras

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Svetovne cene hrane so bile v letu 2022 rekordno visoke



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.