Kriza v Rdečem morju je prizadela globalne dobavne verige

Marca 2021 je kontejnerska ladja Ever Given nasedla v Sueškem prekopu. Prekop je bil zaprt 6 dni, kar je sprožilo val zaskrbljenosti po vsem svetu, saj je bil prehod po tej strateški vodni poti, po kateri poteka 30 % svetovnega kontejnerskega prometa, blokiran. Incident je povzročil resne zamude v globalnih dobavnih verigah, katerih posledice se čutijo še mesece po krizi.

Zaskrbljenost zaradi primera Ever Given je zdaj zbledela v primerjavi s tisto, ki jo povzročajo napadi Hutijev, jemenske uporniške skupine, v bližini ožine Bab el-Mandeb na vhodu v Rdeče morje, kjer prek Sueškega prekopa poteka pot na evropske trge.V začetku novembra 2023 je ta uporniška skupina začela bombardirati izraelske cilje v podporo palestinski skupini Hamas. Njihovi napadi, ki so se razširili na komercialni promet skozi to območje, so namenjeni izzvati kolaps, ki bi prisilil Izrael, da ustavi svojo ofenzivo v Gazi.
 

Povečanje stroškov in daljše razdalje

Vpliv te situacije na svetovno gospodarstvo ni lahko merljiv, vendar je povzročil višje stroške vsem tistim, ki še naprej uporabljajo to pot.

Povečane stroške imajo tudi ladijske družbe, ki so se, da bi se temu območju izognile, odločile promet preusmeriti na pot okoli Rta dobrega upanja. Ta pot je za 9.000 kilometrov in 14 dni daljša a varnejša od poti preko Sueškega prekopa.

Dolgotrajna obremenitev na tej poti lahko sčasoma poveča ceno energije. Približno 12 % surove nafte, s katero se trguje na svetu, gre skozi Sueški prekop, preden gre skozi ožino Bab el-Mandeb.

Dodatno so se povečali tudi stroški, ki nastanejo kot posledica zamud zaradi plovbe po Afriki ter neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po transportu.

Vsi ti dejavniki povzročajo višje potrošniške cene in skokovito inflacijo.

Ta položaj neposredno vpliva na Evropo, pa tudi na države, kot sta Kitajska in Indija.


 

Vpliv na egiptovsko gospodarstvo

Še posebej velik negativni učinek ima situacija na gospodarstvo Egipta, ki nadzoruje Sueški prekop.

Svetovalno podjetje Oxford Economics je ocenilo, da bi kriza v Rdečem morju lahko do konca leta 2024 Sueškemu prekopu povzročila izgubo v višini 1,86 mlrd EUR, kar predstavlja 0,5 % egiptovskega BDP.

Večina največjih svetovnih kontejnerskih linij, vključno z AP Moller-Maersk in Hapag-Lloyd AG, je tovor preusmerila na Rt dobrega upanja, kar je povzročilo -40 % zmanjšanje prometa skozi Sueški prekop.

Uprava Sueškega prekopa je v začetku februarja sporočila, da so prihodki od Sueškega prekopa januarja letos padli na 428 mio USD z 804 mio USD v januarju 2023.
 

Težave in tveganja

Sueški prekop pa ni edini pomorski prehod, ki se je znašel v težavah. V Panami se je zaradi dolgotrajne suše zmanjšala globina prekopa, kar onemogoča tranzit težjih ladij. Te morajo iskati alternative, ki so skoraj vedno dražje.

Poleg tega ni mogoče izključiti, da lahko Hormuška ožina (Perzijski zaliv) ali ožina Malanca (Jugovzhodna Azija), ključni točki mednarodnega pomorskega prometa, prav tako postaneta vir nestabilnosti zaradi svoje lege na območjih velikega geostrateškega pomena.

Če se stanje nestabilnosti podaljša, bo postalo iskanje alternativnih poti nujno.

Pravzaprav se iskanje že izvaja. Poleg alternativne poti okoli Afrike bi lahko našli še druge, ki bi povezale Azijo in Evropo. Arktična pot, ki je omejena zaradi okoljskih in geopolitičnih razlogov, bi že lahko nekoliko prispevala k ublažitvi razmer.

Lahko bi našli tudi druge alternative, ki združujejo kopenske in pomorske dele. Toda ta možnost je zapletena zaradi orografije in težav pri iskanju poti, ki bi obšle konfliktna območja ali ki Kitajski ne omogočajo dostopa do njih.
 

Ranljivost dobavnih verig

Glede na težave, ki so jih globalne dobavne verige doživele v zadnjih manj kot 5 letih (pandemija Covid-19, vojna v Ukrajini in zdaj napadi na vhodu v Rdeče morje), je smiselno razmisliti o tem, kako ublažiti njihove ranljivosti, ali jih je potrebno preoblikovati in celo, ali je prosta in globalizirana trgovina, kot jo poznamo danes, še vedno izvedljiva.

Težave, kot so odvečnost v dobavnih verigah ter diverzifikacija dobaviteljev in trgov, omogočajo ustvarjanje prožnih sistemov, ki zagotavljajo pretok virov.

Ponovni razmislek o ravnotežju med logistiko brez zalog in kopičenjem, da bi dosegli večjo avtonomijo, bi pomagal ublažiti učinke motenj, kakršna je zdaj v Rdečem morju.

Drugo vprašanje je, kako ustvariti okolje, da bo varna plovba skozi Sueški prekop spet omogočena. ZDA so sprožile operacijo Prosperity Guardian, ki je niso podprle vse države, ki trgujejo skozi prekop, prav tako pa je povzročila pomisleke med tistimi, ki jo vidijo kot nezaželeno povezovanje z Izraelom ali kot zanesljivo pot do regionalne razširitve vojne v Gazi.

Težko bo najti rešitev, ki ne bo povzročila povečanja stroškov za vse deležnike globalne dobavne verige.

Pri tem pa se je potrebno tudi vprašati, ali bi to povečanje nadomestilo tisto, kar bi lahko izgubili, če bi ohranili sedanje stanje, ki je vse bolj podvrženo nestabilnosti mednarodnega sistema.


Viri: Factiva, CE NoticiasFinancieras, bne IntelliNews


 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 

Egipt je pomemben regionalni trg z velikim potencialom



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.